Po predlogu zakona bi morali biti zaposleni v javni zdravstveni mreži ali javnih socialnovarstvenih zavodih cepljeni proti ošpicam, mumpsu, rdečkam, oslovskemu kašlju, hepatitisu B, sicer ne bi smeli opravljati dela z bolniki.

Prav tako bi morali redno opravljati cepljenje proti sezonski gripi. Stroške cepljenja bi kril Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Predlagajo tudi, da bi se zavrnila vključitev necepljenega otroka v javni ali javno financirani vrtec.

Obvezno cepljenje proti ošpicam, mumpsu, rdečkam, oslovskemu kašlju, hepatitisu B bi morali opraviti tudi kandidati za vpis v šole in fakultete, ki se usposabljajo in izobražujejo za delo v vzgoji, izobraževanju, zdravstvu ali socialnovarstvenih zavodih. Če tega cepljenja ne bi opravili, pri čemer ne bi imeli odločbe o medicinski utemeljenosti opustitve cepljenja, se ne bi mogli vpisati v šole oz. fakultete.

Za pravne osebe, ki bi kršile te določbe – torej javni zdravstveni zavodi, socialnovarstveni zavodi, vrtci, šole in fakultete –, predlagajo globo od 400 do 40.000 evrov.

Izjeme bi bile v primeru, če za opustitev cepljenja obstajajo utemeljeni medicinski razlogi, o njih pa bi morala obstajati odločba.

Do stopnje kolektivne imunosti

Pod predlog novele se je podpisalo 38 poslancev iz koalicijskih strank SMC, SDS in DeSUS. Iz DeSUS-a svojega glasu ni prispeval Robert Polnar. Predlagajo, da državni zbor novelo obravnava po skrajšanem postopku, saj gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona. Na sejah DZ-ja in matičnega delovnega telesa bo v imenu predlagateljev sodeloval prvopodpisani Branislav Rajić (SMC).

Kot je razvidno iz besedila predloga, ki je v DZ romal na 40 straneh, je cilj novele "dvigniti stopnjo precepljenosti vsaj na stanje, ki v skladu s sprejeto medicinsko doktrino omogoča kolektivno imunost (95 odstotkov)".

"Meni se to ne more zgoditi"

Z namenom doseganja večje kolektivne imunosti je zato predvideno tudi obvezno cepljenje delavcev v zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah, saj ti dnevno prihajajo v stik z ranljivimi skupinami prebivalcev.

Glede cepljenja proti gripi je med javnimi zdravstvenimi zavodi v državi najvišji odstotek cepljenih zaposlenih v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana. Tam so tudi ob začetku letošnje sezone gripe izvedli akcijo, s katero želijo z brezplačnim cepljenjem spodbuditi, da bi se cepilo čim več zaposlenih. Pred štirimi leti, ko so začeli akcijo, se je proti gripi cepilo manj kot 10 odstotkov zaposlenih v UKC-ju, lani pa že 22 odstotkov oz. več kot 1800 zaposlenih.

Med zaposlenimi se cepi več zdravnikov kot negovalnega osebja. Tako se je lani cepila več kot polovica zdravnikov, v zdravstveni negi pa manj kot 20 odstotkov zaposlenih. Raziskava, ki so jo pred dvema letoma izvedli med zaposlenimi, pa je pokazala, da se največ zaposlenih ne cepi, ker menijo, da je škodljivo, pa tudi, ker menijo, da v ozadju cepljenja stoji farmacevtska industrija.

"Poleg tega ljudje zmeraj izhajajo iz egocentričnega vidika, češ 'meni se to ne more zgoditi'," je novembra ob začetku akcije povedala organizatorka kampanje Nataša Dernovšček Hafner s kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa.

Za zmanjšanje obremenitev komisije

V Sloveniji se je v sezoni 2018/2019 v primerjavi s prejšnjo delež cepljenih proti gripi skupno povišal, in sicer za 0,4 odstotka. Prebivalci Slovenije so relativno dobro precepljeni za tiste bolezni, proti katerim je cepljenje obvezno. V preteklem šolskem letu je bila precepljenost šoloobveznih otrok proti davici na primer 94,5-odstotna.

Omenjeni predlog zakona predvideva tudi, da bi se staršem onemogočilo, da bi predlog za opustitev cepljenja vložili neposredno na komisijo za cepljenje. To naj bi zmanjšalo nepotrebno obremenitev komisije, ki presoja medicinske kontraindikacije za opustitev cepljenja.

Kot opozarjajo predlagatelji, je bila namreč dozdajšnja praksa, da so starši, ki so se izogibali cepljenju, poslali vlogo na komisijo, da so s tem pridobili čas, preobremenjenost komisije pa je k znatno višjemu tveganju izpostavila vse tiste, ki v vmesnem času zato niso bili cepljeni, pa bi morda lahko bili.

Primeri iz tujine

V predlogu navajajo tudi primere ureditev tega področja v tujini. Tako med drugim izpostavljajo Francijo, ki je leta 2018 uvedla obvezno cepljenje proti 11 nalezljivim boleznim, necepljeni otroci pa ne morejo biti sprejeti v vrtce in šole. Enako je že leto prej z 10 obveznimi cepljenji storila italijanska vlada.

Dokazilo o cepljenju morajo ob vpisu v vrtec predložiti tudi starši v Splitu in Dubrovniku na Hrvaškem. V Srbiji kazen za necepljenje otrok znaša več kot 1200 evrov, v Nemčiji je še enkrat višja, tam zakon predvideva tudi izključitev necepljenih otrok iz vrtca, prav tako je cepljenje obvezno za vzgojitelje in šolnike, pa tudi za zdravstvene delavce in uslužbence v begunskih centrih.

V Avstriji, Švici in na Nizozemskem cepljenje, denimo, ni obvezno, nizajo v pregledu držav.

Pravica posameznika proti zaščiti skupnosti

Predlog je v DZ romal 5. junija, tudi dan prej pa je bil pred člani tamkajšnjega odbora za zdravstvo na mizi predlog novele zakona o nalezljivih boleznih – a prav nasproten. V državni zbor ga je konec februarja vložila neparlamentarna stranka Za zdravo družbo z zbranimi 5000 podpisi, ključna rešitev novele pa je bila ukinitev obveznega cepljenja, ki bi ga nadomestili s prostovoljnim.

Odbor je soglasno sklenil, da je omenjeni predlog, ki ukinja obvezno cepljenje, neprimeren za nadaljnjo obravnavo, poslanci pa so v razpravi poudarjali učinkovitost cepljenja za javno zdravje. Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant je dejala, da so bile številne izmed študij o škodljivosti cepljenja že ovržene, tudi iz vrst predstavnikov javne agencije za zdravila in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo slišati zagotovila o ustreznem upravljanju področja in učinkovitosti tega preventivnega javnozdravstvenega ukrepa.

V razpravi je bila večkrat poudarjena tudi ocena ustavnega sodišča glede obveznega cepljenja, češ da je zaščita skupnosti pred nalezljivimi boleznimi pomembnejša od pravice posameznika do odločanja glede cepljenja.