Splošni dogovor za pogodbeno leto 2019, ki ga je vlada potrdila konec februarja, namreč določa, da lahko zdravnik družinske medicine novega bolnika zavrne, ko preseže povprečje v posamezni izpostavi. Ravno sprememba pri povprečju, ki predstavlja mejo za še dovoljeno opredeljevanje bolnikov, pa je dodatno razburila družinske zdravnike, ki že več mesecev opozarjajo na svojo stisko, zdaj pa so po nekaterih zdravstvenih domovih zagrozili z odpovedmi.

V združenju zato predlagajo nujni sprejem aneksa, ki bi kot splošni dogovor za leti 2017 in 2018 določal, da bi zdravniki na primarni ravni opredeljevanje novih bolnikov lahko odklonili, ko bi dosegli obremenitev slovenskega povprečja glavarinskih količnikov po posameznih specialnostih.

Kot je še razvidno iz predloga aneksa, pa lahko ne glede na to zdravniki družinske medicine in pediatri odklonijo nove bolnike, ko dosežejo obremenitev 1895 glavarinskih količnikov, če pri delodajalcu niso izčrpane vse kadrovsko organizacijske možnosti opredeljevanja bolnikov, kot so nove zaposlitve, sklepanje podjemnih pogodb z zdravniki in preusmerjanje polnoletnih bolnikov od pediatra k družinskemu zdravniku.

Predsednik Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Marjan Pintar je pojasnil, da tak predlog ne pomeni zmanjševanja števila bolnikov, ki so opredeljeni pri posameznih zdravnikih. "Gre preprosto za to, da pri zdravnikih, ki so dosegli ta ciljni obseg, dogovorjen med sindikati in vlado, njihovih obremenitev ne bi povečevali," je dejal.

Spoštovanje dogovorov

Ob tem je opomnil, da je treba spoštovati sklenjene dogovore. Zdravniški sindikat Fides in vlada sta leta 2017 namreč podpisala sporazum o začasni prekinitvi stavkovnih aktivnosti, v katerem so med drugim določili, da se bodo zgornje meje obremenitev zdravnikov za vsako nadaljnje leto znižale za pet odstotkov do ciljnega normativa, ki je za letos postavljen na 1895 glavarinskih količnikov.

Pintar je poudaril, da se obremenitve zdravnikov na primarni ravni lahko zmanjšujejo samo, če bomo imeli tudi v prihodnjih letih trend povečevanja števila družinskih zdravnikov. Od leta 2010 do leta 2018 se je število zdravnikov družinske medicine povečalo za 44 odstotkov, je spomnil in ocenil, da je to "kar solidna dinamika", ki pa jo bo treba nadaljevati.
Da bi to lahko storili, se morajo po njegovem mnenju v promocijo poklica družinske medicine vključiti tudi zdravniške organizacije. "Če želimo povečati število družinski zdravnikov, je treba tudi nekoliko odpreti trg dela," je ocenil Pintar.

Med mogočimi ukrepi za izboljšanje razmer Pintar vidi tudi angažiranje upokojenih zdravnikov, ki bi ob prejemanju polne pokojnine in plače po njegovi oceni v zdravstvenem sistemu ostali dlje. Med mogočimi ukrepi so tudi spremembe dinamike specializacije tako, da bi specializanti prej vstopali v sistem in v zadnjem letu specializacije v svojih matičnih ustanovah pod nadzorom mentorja opredeljevali bolnike.

Premeščanje bolnikov ni mogoče

Pintar je opozoril, da zdravstveni domovi ne morejo premeščati bolnikov od bolj obremenjenih zdravnikov k manj obremenjenim. "Bolniki se osebno odločijo za zdravnika in nobenega ne morete prestaviti k drugemu zdravniku, če se za to ne odloči sam. Bolnike, ki prihajajo na novo, lahko usmerjate, kam naj se obrnejo, ampak to je tudi vse," je poudaril.

"Če želimo zagotoviti, da bodo zdravstveni domovi lahko odpirali prostor novim zdravnikom, je treba implementirati spremembe, ki ne bodo vplivale na slabše financiranje zdravstvenih izvajalcev," je dejal Pintar. Ob tem je opozoril na model financiranja. Med drugim je kot pogoj za stoodstotno plačilo ambulante namreč še vedno postavljeno državno povprečje obremenitve in ko v zdravstvenem domu začnejo delati novi zdravniki brez glavarine, se povprečna glavarina v zdravstvenem domu znižuje, s tem pa tudi plačilo za izvajani program, je Pintar opisal stanje.

Opozoril je tudi, da trenutno nimamo nobenega sistema, ki bi stimuliral delo družinskih zdravnikov na ruralnih območjih, kjer so razmere za delo zelo specifične. O konkretnih predlogih ni želel govoriti, saj je, meni, najprej treba poiskati poenotenje med izvajalci primarnega zdravstva, možnosti pa vidi tudi v dodatnih stimulacijah za zdravnike, ki se odločijo za delo v takem okolju.

Šarečev poziv zdravnikom: Nikar s paniko

Premier Marjan Šarec, ki do imenovanja novega ministra za zdravje vodi tudi zdravstveni resor, ocenjuje, da je treba v zdravstvu umiriti žogico in da razburjenje v času, ko ni ministra, morda ni korektno. Novi minister se bo z družinskimi zdravniki vsekakor pogovoril, pripravlja se tudi akcijski načrt.

Šarec je danes v Bruslju opozoril, da smo v vmesnem obdobju in bo novi minister ‒ za to mesto predlaga Aleša Šabedra ‒ imenovan predvidoma v sredo in si bo postavil novo ekipo. "Zato se mi zdi, da je treba v tem času predvsem umiriti žogico, plačila za nazaj bodo izvršena, za naprej se pripravlja akcijski načrt in te stvari so v teku," je miril Šarec in dodal, da takšno razburjenje v tem vmesnem času ni potrebno. "Zato pozivam, da nikar s kakšno paniko. Nobena panika ni potrebna, vse se rešuje z dialogom in tudi tukaj se bo," je sklenil.

Odziv parlamentarnih strank

V parlamentarnih strankah se zavedajo perečega problema pomanjkanja družinskih zdravnikov in njihove preobremenjenosti. V izjavah so zato vlado in ministrstvo pozvale k takojšnjemu ukrepanju. Manj konkretne pa so bile v odgovorih na vprašanje, s katerimi ukrepi bi bilo mogoče takoj omiliti krizo, v kateri se je znašlo primarno zdravstvo.

V največji vladni stranki LMŠ, ki ima v svoji kvoti tudi ministrstvo za zdravje, so poudarili, da je njihov prvi cilj ohranjanje javnega zdravstva in da od tega ne bodo odstopili. Premier Šarec je po njihovih navedbah že od donedavnega ministra Sama Fakina pričakoval, da bo zagrizel v skrajševanje čakalnih dob.

V največji parlamentarni stranki SDS so opozorili, da je vlada tista, ki mora poiskati rešitve za nastale težave v zdravstvu. "V SDS-u smo že večkrat poudarili, da morajo državljan, bolnik in njegove potrebe znova postati središče zdravstvenega sistema in da mora denar slediti bolniku," so zapisali.

"Nujno je razumeti in poslušati teren, vključno z razmislekom o glavarinskih količnikih," je poudaril poslanec Levice in predsednik odbora DZ-ja za zdravstvo Franc Trček ter pozval k dogovoru o tem, kaj so pravzaprav realni količniki. Na kratek rok je po njegovih besedah potrebna tudi debirokratizacija primarnega zdravstva.

V SD-ju so odgovorili, da "pavšalnih ocen oziroma ad hoc idej o reševanju izredno zaskrbljujočega vprašanja pomanjkanja družinskih zdravnikov ne morejo dajati kar tako, brez ustreznih ocen in analiz o dejanskem stanju".

V SNS-u imajo po besedah predsednika stranke Zmaga Jelinčiča Plemenitega razdelan sistem reševanja zdravstvene problematike, a o predlogih nima smisla govoriti, saj v vladi pametnih predlogov ne bodo upoštevali in bodo vse naredili po svoje.

"Žal je za razbremenitev zdravnikov na primarni ravni treba zagotoviti več zdravnikov, kar je mogoče le dolgoročno, in prav zato smo že ves prejšnji mandat opozarjali vlado, naj v zdravstvu ukrepa, ker je to nujno," so poudarili v SAB-u. Obenem so tudi opozorili, da ima pregled nad dogajanjem v zdravstvu zares le minister za zdravje. "Stranke ne moremo predlagati ukrepov kar tako ‒ tudi minister, ki je odstopil, je stanje v zdravstvu proučeval pol leta, pa ni sprejel nobene odločitve," so dodali.