"Pričakovanja ljudi v zvezi s prehranskimi dopolnili in njihovim vplivom na naše zdravje ali celo potek bolezni so pogosto prevelika in neutemeljena," je poudaril predsednik slovenskega farmacevtskega društva Matjaž Tuš. Slovensko farmacevtsko društvo je namreč v sodelovanju z Lekarniško zbornico v različnih krajih po Sloveniji izvedlo anketo glede razlikovanja med zdravili in prehranskimi dopolnili. Rezultati ankete pa so, kot so navedli, potrdili izkušnje njihovih kolegov v lekarnah.

"Rezultati tudi kažejo, da se največ ljudi odloči za prehransko dopolnilo po nasvetu sorodnika, soseda, sodelavca in znanca ali pa zaradi reklam ali drugih informacij v medijih in na spletu," je povedal Tuš in dodal, da je zaradi tveganj za zdravje posameznika, ki so lahko tudi posledica uporabe prehranskih dopolnil, koristno, da se pred odločitvijo njihovo uporabe ljudje posvetujejo s strokovnjakom.

Nadzora skorajda ni
Ponudba prehranskih dodatkov se na slovenskem trgu zdi velikanska. Njihovo oglaševanje pa se, zaradi čudežev, ki naj bi jih povzročalo samo njihovo uživanje, že na prvi pogled zdi zavajajoče. Vendar nadzor nad prehranskimi dodatki in njihovo resnično vrednostjo skorajda ne obstaja.

Kot pojasnjuje Tuš, od leta 2013 nimamo več vpeljanega sistema notifikacije prehranskih dopolnil. Pred tem letom je namreč moralo biti vsako prehransko dopolnilo zapisano pri ministrstvu za zdravje. To je pomenilo, da je trgovec, ki je tržil prehransko dopolnilo, o tem moral obvestiti zdravstveno ministrstvo, ki je skrbelo za seznam, izdelki pa se sicer niso preverjali. Vendar ker zakonodaja EU-ja ne predvideva takšnih seznamov, je bil notifikacijski sistem odpravljen.

"V tem trenutku vam nihče ne more povedati, koliko prehranskih dopolnil je na trgu. Po naših izkušnjah se pojavlja cel kup izdelkov, ki jim pripisujejo neke lastnosti in vpliv na zdravje, vendar ga dejansko nimajo. To je velik problem tako pri nas kot po Evropi in po vsem svetu," pravi predsednik farmacevtskega društva in dodaja, da zakonodajo na tem področju imamo, saj so opredeljene zdravstvene trditve, ki se smejo uporabljati na živilih, kamor spadajo prehranska dopolnila. Težava pa je, kot pravi, da številni proizvajalci tega ne upoštevajo.

"Na trgu se tako lahko pojavijo izdelki, ki se jim pripisujejo tako rekoč čudežne lastnosti. Ker nimamo sistematičnega preverjanja kakovosti, preden pride izdelek na trg, lahko vsebuje snovi, ki so zdravju škodljive. Zakonodaja pravi, da prehransko dopolnilo vsebuje snovi, katerih uporaba je dokazano varna. Če ni nadzora, vstopne bariere pred trgom, lahko različni deležniki to razumejo različno, posledica pa je poplava izdelkov, ki jih ne trgu ne bi smelo biti," je še pojasnil. Vzrok je deloma tudi v tem, da se prehranska dopolnila preverjajo kot živila. Zato je nadzor glede na število izdelkov in število pristojnih inšpektorjev precej težaven.

Bdenje nad živili
Tuš pravi, da se zadnja leta uveljavlja sistem nutrivigilance, čuječnost, bdenje nad živili: "V prihodnjih letih bo konkretnih informacij več. Gremo po analogiji zdravil, po farmakovigilanci, sistemu nadzora spremljanja zdravil, ko je že na trgu. Ko zdravilo vstopi v milijonsko populacijo, se lahko pojavilo težave, ki jih v kliničnem preizkušanju na nekaj tisoč ljudeh ni bilo."

Previdno pri nakupu zdravilnih rastlin
Predsednica Sekcije farmacevtov javnih lekarn pri farmacevtskem društvu Miroslava Abazović pa je pojasnila, da se povečuje tudi uporaba zdravilnih rastlin in izdelkov iz njih. "Ko se odločate za nakup izdelka iz zdravilnih rastlin, naj bodo vaša prva izbira tisti izdelki iz zdravilnih rastlin, ki so registrirani kot zdravilo," je dejala. Druga izbira pa so, kot je povedala, izdelki znanih proizvajalcev, ki upoštevajo predpise dobre proizvodne prakse.