Moški je s simptomi opičjih koz obiskal bolnišnico v Rimu. Bolezen so nato s testiranji potrdili v rimski bolnišnici za nalezljive bolezni Spallanzani, navaja italijanska tiskovna agencija Ansa.
Zdravstvene oblasti v Severni Ameriki in Evropi od začetka maja zaznavajo vse več primerov okužb z virusom opičjih koz, zaradi česar se pojavljajo strahovi, da bi se ta bolezen, ki je endemična v delih Afrike, lahko razširila drugje po svetu.
Od začetka maja so potrjene primere okužbe zaznali v Veliki Britaniji, ZDA, Španiji, na Portugalskem, Švedskem in nazadnje še v Kanadi.
Opičje koze so daljni sorodnik veliko bolj smrtonosnih črnih koz, ki so bile izkoreninjene leta 1980. Čeprav so veliko blažje od črnih koz in oboleli okrevajo v nekaj tednih, pa so lahko v redkih primerih tudi smrtonosne.
Različica iz zahodne Afrike manj nevarna
Znani sta dve genetski različici virusa; ena se pojavlja v kotlini Konga, druga pa v zahodni Afriki. Geografska ločnica med različicami je v Kamerunu, ki je edina država, kjer sta bili potrjeni obe različici.
V Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) so potrdili, da je bila pri okuženem posamezniku v Veliki Britaniji odkrita zahodnoafriška različica, ki je bistveno manj smrtonosna, a še vedno potencialno zelo nevarna. Pri zahodnoafriški različici je smrtnost enoodstotna, pri kongoški pa do 10-odstotna, navaja Reuters.
Prenos kapljično in s stikom
Opičje koze se lahko prenašajo kapljično, tudi če pride do vdiha večjih kapljičnih delcev, in prek stika s kožnimi ranami okuženega ali materialov, ki so bili v stiku z njegovo kožo. Kot še navaja WHO, inkubacijska doba traja od pet do 21 dni.
Simptomi pri okužbi z virusom opičjih koz so običajno bistveno blažji kot pri črnih kozah ter so lahko blagi ali resni. Sprva se pojavijo simptomi, podobni gripi, kot so vročina, bolečine v mišicah in otekle bezgavke. Pozneje pa lahko pride do izpuščajev in ran, ki so lahko tudi boleče. Najresnejše simptome imajo običajno otroci.
Cepivo proti črnim kozam ščiti tudi pred opičjimi
Nedavno je bilo odobreno cepivo, ki ščiti pred okužbo s tem virusom, a je še nedostopno širši javnosti. Dobro zaščito pred okužbo sicer nudi tudi cepivo proti črnim kozam.
Vsi prebivalci sveta, mlajši od 40 let, načeloma niso bili cepljeni proti črnim kozam in so tako bolj izpostavljeni okužbi. Črne koze so bile namreč leta 1980 izkoreninjene s svetovno kampanjo cepljenja.
Bolezen med letoma 1980 in 2017 izkoreninjena
Pred izbruhom v Nigeriji leta 2017 na svetu 40 let ni bilo uradno potrjenih primerov okužbe z opičjimi kozami. Osrednje žarišče opičjih koz je trenutno Nigerija, kjer so po podatkih WHO-ja od septembra 2017 do aprila 2022 poročala o skupno 558 primerih suma na okužbo z virusom. Med 241 potrjenimi primeri je bilo osem smrtnih žrtev, kar znaša 3,3 odstotka.
Virus opičjih koz je bil pri ljudeh prvič odkrit leta 1970. Do pojava opičjih koz zunaj Afrike je prišlo le nekajkrat; nazadnje leta 2019 v Singapurju, leto pred tem v Veliki Britaniji in Izraelu, leta 2003 pa v ZDA. S katere živali je prišlo do prenosa virusa, še ni jasno, verjetno pa je to eden od glodavcev, zaradi česar WHO navaja stik z živimi ali mrtvimi divjimi živalmi kot dejavnika tveganja okužbe.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje