Število okužb z virusom HIV-om, ki je marsikje po svetu še vedno velika javnozdravstvena težava, v Sloveniji ostaja razmeroma nizko. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo v Sloveniji letos do 20. novembra potrjenih 36 novih diagnoz okužbe s HIV-om. Ob tem je bilo prijavljenih še dodatnih 12 primerov okužbe s HIV-om pri ljudeh, ki so se letos začeli zdraviti ali so zdravljenje nadaljevali v Sloveniji, diagnozo pa so prejeli že prej v tujini.

Letos so v Sloveniji umrli trije ljudje z okužbo s HIV-om, od tega eden zaradi aidsa, ki se razvije ob napredovanju nezdravljene okužbe. HIV namreč oslabi imunski sistem, telo človeka, ki ima aids, ki je zadnji stadij nezdravljene okužbe, pa se ne more več braniti pred nalezljivimi boleznimi ali rakom. Za aidsom je letos po podatkih NIJZ-ja v Sloveniji zbolelo 10 ljudi, od leta 2014 pa skupno 104. V skoraj vseh primerih pred diagnozo bolnik ni vedel, da je okužen s HIV-om.

"Ocenjujemo, da v Sloveniji živi nekaj manj kot 950 oseb z virusom HIV-om, od tega jih približno ena desetina ne ve, da imajo HIV," je na nacionalnem posvetu, ki je potekal pred svetovnim dnevom boja proti aidsu, pojasnila Irena Klavs z NIJZ-ja. Posebej spodbuden podatek ob tem je, da več kot 90 odstotkov ljudi z znano okužbo v Sloveniji prejema učinkovito protiretrovirusno terapijo, 98 odstotkov od njih pa ima zelo nizko ali nezaznavno virusno breme.

Nezaznavnost = neprenosljivost

Velika večina ljudi, ki živi s HIV-om v Sloveniji, s spolnimi odnosi ne more okužiti drugih. Nezaznavnost virusa namreč pomeni, da je virus neprenosljiv, je na nacionalnem posvetu poudaril infektolog Janez Tomažič iz infekcijske klinike UKC-ja Ljubljana. Opozoril je, da sta kljub temu v povezavi s HIV-om v družbi še vedno prisotni stigma in diskriminacija, ki ju je treba odpraviti. Ob tem je Tomažič izpostavil strategijo Nezaznavnost je enako neprenosljivost, katere namen je ključne skupine in splošno javnost informirati, da ljudje, ki se učinkovito zdravijo in imajo v krvi nezaznaven virus HIV, tega ne prenašajo na druge.

Okužba s HIV-om sicer najpogosteje nastane pri nezaščitenih spolnih odnosih z okuženo osebo, ki ni uspešno zdravljena, in ob izpostavljenosti okuženi krvi ali krvnim pripravkom, predvsem pri souporabi okuženih igel ali brizg pri injiciranju prepovedanih drog. Mogoč je tudi prenos z okužene matere na otroka med nosečnostjo, v času poroda ali po porodu z dojenjem. Okužba prek sline, znoja, solz ali pika okuženega komarja ni znana, pojasnjujejo na NIJZ-ju.

Strokovnjaki ob tem poudarjajo tudi, da se s HIV-om ob zgodnjem odkritju in ustreznem zdravljenju da normalno živeti, čeprav gre za neozdravljivo bolezen. "V Sloveniji je danes okužba z virusom HIV nekaj povsem drugega, kot je bila ta bolezen pred dvajset in več leti. Uspehi na področju zdravljenja in obvladovanja bolezni so namreč fantastični, težko je najti ustrezen presežnik," je na spletni strani infekcijske klinike UKC-ja Ljubljana zapisal Tomažič.

Največ okužb med moškimi, ki imajo spolne odnose z drugimi moškimi

Knavs je sicer opozorila, da je v Sloveniji približno polovica diagnoz poznih, in dodala, da je pozna diagnoza zamujena priložnost za zgodnje uspešnejše zdravljenje in preprečevanje nadaljnjega prenosa. Med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, je bilo letos devet poznih diagnoz, med preostalo populacijo pa sedem. Tudi sicer je delež prijavljenih primerov okužbe s HIV-om nesorazmerno visok prav med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, ki so najbolj prizadeta skupina v Sloveniji in tudi v večini držav Evropske unije.

Med 28 prijavljenimi primeri okužbe s HIV-om med moškimi, ki so bili prvič diagnosticirani v letu 2024, je bilo namreč 19 takih, ki so imeli spolne odnose z moškimi. Na NIJZ-ju sicer predvidevajo, da je tudi med preostalimi okuženimi verjetno še kakšen, ki se je okužil po spolnem odnosu z drugim moškim, a je to prikril zaradi strahu pred stigmatizacijo.

Za preprečevanje okužb v društvu Legebitra moškim, ki imajo spolne odnose z moškimi, že 15 let nudijo testiranje. Letos so do konca oktobra opravili 1751 testov, od leta 2009 pa skupno že skoraj 15 tisoč. Tako se v Legebitri že vrsto let testira več oseb kot v programih anonimnega testiranja na večjih slovenskih klinikah, je na nacionalnem posvetu pojasnil predstavnik Legebitre Sebastjan Sitar.

Aids in HIV daleč največja težava na afriški celini

Člani Komisije za aids pri ministrstvu za zdravje poudarjajo, da je Slovenija zgled dobre prakse, saj se uvršča med države z eno najnižjih stopenj epidemije HIV-a v Evropi. Po svetu je sicer leta 2023 živelo 39,9 milijona ljudi s potrjeno okužbo, od tega je bilo novih okužb 1,3 milijona, umrlo pa je 630 tisoč ljudi s HIV-om.

Če je v Sloveniji glede na ocene NIJZ-ja s HIV-om okuženih manj kot 0,05 odstotka populacije, je v z virusom najbolj obremenjenih afriških državah okuženo več kot petina prebivalstva. V državi Esvatini, ki ima 1,24 milijona prebivalcev, jih je po podatkih Skupnega programa Združenih narodov za HIV/aids (UNAIDS) okuženih kar 240 tisoč, kar je več kot 28 odstotkov. Po prevalenci sledijo še Lesoto, Bocvana in Zimbabve, v katerih je okuženih od 22 do 24 odstotkov populacije.

Tudi sicer sta HIV in aids največja težava v Afriki – na lestvici držav, kjer je HIV najbolj razširjen, afriške države namreč zasedajo prvih 20 mest. Med evropskimi državami je največji delež okuženih v Rusiji, kjer je okuženih 1,5 odstotka prebivalcev, ter v Moldaviji in Ukrajini, kjer je okuženih 1,1 odstotka prebivalcev.