"Glede na podane ukrepe, ki se bodo izvajali v drugi polovici leta, in akcijski načrt za izvajanje interventnega zakona v svetu zavoda pričakujemo, da bo rezultat na koncu leta izravnan," je v izjavi za medije po seji povedal predsednik sveta zavoda Aleš Šabeder.

UKC Maribor je v obdobju od januarja do junija letos imel presežek odhodkov nad prihodki v vrednosti 3,06 milijona evrov, kar predstavlja dobra dva odstotka skupnih prihodkov. "Ocena poslovnega rezultata je za okoli 200.000 evrov ugodnejša od ocene poslovnega rezultata za obdobje januar–maj," je članom sveta zavoda povedal predstavnik ekonomsko-analitske službe kliničnega centra Mirko Majhenič.

Še vedno negativen rezultat je po njegovih besedah posledica omejenega delovanja zaradi spopadanja s covidom-19 ter višjih cen zdravstvenega materiala in energentov. Stroški za te so za 2,5 milijona evrov višji od načrtovanih. Izpostavil je tudi, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije premalo financira zahtevnejše zdravstvene obravnave. Zato po njegovih besedah manjka 5,2 milijona evrov, za 7,8 milijona evrov več sredstev pa bi morali dobiti za stroške dela, saj so imeli lani 231 zaposlenih več, kot jih financira ZZZS. Te zaposlitve so sicer nujne za ohranjanje ustrezne oskrbe bolnikov po vrsti let strogega omejevanja zaposlovanja, je pojasnil.

Prihranki v racionalizaciji zalog in nabave materiala

Poročilo v obdobju od januarja do julija kaže presežek odhodkov nad prihodki v znesku 3,03 milijona evrov, s čimer je ocena poslovnega rezultata za okoli 30.000 evrov ugodnejša od ocene poslovnega rezultata za obdobje do junija.

"Če ne bo nepredvidenih dogodkov, na katere bolnišnica nima vpliva, bomo do konca leta uravnotežili rezultat," je zatrdil direktor Anton Crnjac. Možnosti za prihranke vidi med drugim v racionalizaciji zalog in nabave materiala, dodatne prihodke med drugim pričakuje iz izvajanja programa skrajševanja čakalnih dob, ki ga nameravajo začeti v drugi polovici septembra.

Zaposleni so pripravljeni na dodatno delo

Svet zavoda so seznanili z akcijskim načrtom za skrajševanje čakalnih dob in prvi odzivi zaposlenih po besedah Crnjaca kažejo veliko pripravljenosti na sodelovanje. "Tako rekoč na vseh področjih delovanja bolnišnice so ljudje pripravljeni na dodatno delo za primerno plačilo," je dejal.

Član sveta zavoda Marjan Mačkošek je pripomnil, da glavni cilj ne sme biti dodatni zaslužek za zdravstvene delavce, temveč večja dostopnost storitev za bolnike. Zato meni, da bi morali dodatno delo po podjemnih pogodbah pogojevati s povečano učinkovitostjo v rednem delovnem času. Predstavnik uprave UKC-ja Maribor Majhenič je dodal, da so zaposleni v rednem programu obremenjeni v največji mogoči meri, zato "tu ni več rezerv".

O zaupanju niso govorili

Medtem ko je vodstvo UKC-ja Ljubljana izgubilo zaupanje ministrstva za zdravje, je pri vodstvu UKC-ja Maribor očitno drugače. "O zaupanju do vodstva UKC-ja Maribor danes ni bilo govora. Pripravili so akcijske načrte, trend poslovanja se izboljšuje. Svet zavoda bo seveda spremljal rezultate in verjamem, da bodo ti zastavljeni načrti tudi realizirani," je na novinarsko vprašanje glede zaupanja direktorju Crnjacu odgovoril Šabeder.