Kaj to pomeni, še ni povsem jasno. Med kazniva dejanja sodijo denimo tudi povzročitev hujših prometnih nesreč, kar bi pomenilo, da bi morale poškodovanim povzročiteljem bolnišnice izstavljati račune, kar pa je precej vprašljivo, saj bi to veljalo šele ob pravnomočni obsodbi. Po podatkih policije je letno poškodovanih od 40 do 80 storilcev kaznivih dejanj.

Goljufi bodo sami plačali račune
Med ljudi, ki se poškodujejo naklepno, lahko vključimo tudi zavarovalniške goljufe, ki si skušajo zavarovalniško odškodnino izboriti z namernim povzročanjem prometnih nesreč. "Včasih so se s poškodbami ljudje ognili vojski, danes bi z namernim poškodovanjem lahko skušali priti na bolniški dopust in se izogniti službi," pojasnjuje profesor na ljubljanski pravni fakulteti Grega Strban, ki je sodeloval pri pripravi zakona.

Enaka pravila za povzročitelje hudih prometnih nesreč?
Bolj zapleteno bo po njegovih besedah pri povzročiteljih prometnih nesreč, saj v tem primeru ne gre za naklepna kazniva dejanja. "To bo verjetno stvar nadaljnje razprave in debate tudi v parlamentu, ali izključiti iz solidarnosti samo naklepna kazniva dejanja ali tudi tista, pri katerih škoda nastane pri kaznivih dejanjih, povzročenih iz malomarnosti. To so denimo vozniki, ki vozijo opiti in povzročijo kaznivo dejanje ter se tudi sami poškodujejo," napoveduje Strban.

Širok nabor kaznivih dejanj
Policisti so obravnavali največ (82) poškodovanih storilcev kaznivih dejanj leta 2012, najmanj (43) pa leta 2015. Definicija kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu je precej široka. Od povzročitve nevarnost zaradi vožnje v napačno smer, prekoračitve omejitve hitrosti za več kot 30 kilometrov na uro ali nesreče, povzročene pod vplivom drog ali z več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Najbolj kritični so zadnji, saj so alkoholizirani udeleženci lani povzročili 37 prometnih nesreč s smrtnim izidom, 153 prometnih nesreč s hudo telesno poškodbo in 583 z lahko telesno poškodbo.

"Črpanje želodca" po novem brezplačno
Zakon ob tem povzema večji del omejitev pri pravicah iz pravilnika ZZZS-ja, vendar zanimivo ne omenja "streznjenja ob akutnem alkoholnem opoju", kar je bila do danes edina storitev (225 evrov brez DDV-ja), ki jo je ljubljanski klinični center zaračunaval čezmerno pijanim oziroma še pogosteje njihovim staršem. "Na področju kirurške urgence nimamo podlag za izdajo računov zavarovanim osebam pri ZZZS-ju zaradi opitosti, adrenalinskih športov ali lastne "neumnosti" in niti zaradi poškodb, ki so posledica le-te," pojasnjujejo v kliničnem centru. Pri balonarski nesreči leta 2012 so želeli pri zavarovalnici, kjer je bil zavarovan balon, uveljavljati zahtevek za razliko med dejanskimi stroški zdravljenja poškodovanih v nesreči in plačilom ZZZS-ja, vendar pri tem niso bili uspešni.