"Našim zaposlenim se gleda na vsako naduro, tu pa se bodo sklepale visoke podjemne pogodbe s kirurgi iz tujine," opozarja predsednik sindikata kliničnega centra Vladimir Lazić in dodaja, da se je program otroške srčne kirurgije izvajal uspešno s sodelovanjem nekaterih strokovnjakov iz tujine. "Zdaj pa se to čez noč rešuje z neko ad hoc rešitvijo. Zakaj zdaj plačevati neke svetovalne pogodbe za 20 tisoč evrov na teden z zdravniki iz ZDA, če smo imeli že prej tuje strokovnjake?" se sprašuje.

Več sindikatov, ki v UKC-ju Ljubljana združujejo več kot 5000 od skupno 8000 zaposlenih, je sicer zaskrbljenih zaradi načrtovanega reševanja otroške srčne kirurgije. Zato upajo, da bo politika znova premislila zadevo in čim prej našla boljše rešitve. Inštitut naj bi po njihovih besedah nekaterim zaposlenim dal drage podjemne ali druge pogodbe in tako zaobšel sistem plač v javnem sektorju.

Kdo bo plačal? Kdo bo odgovarjal?
Sindikate skrbi predvsem to, da nihče ni ustrezno odgovoril na njihova vprašanja in pomisleke. "Nismo dobili nobenega odgovora na vprašanja o financiranju teh posegov. Tako zdaj ministrstvo na eni strani pričakuje, da bo ljubljanski klinični center varčeval in pazil na vsak evro, na drugi strani pa se bodo plačevale drage podjemne pogodbe." Dodatna težava pa je tudi v tem, da drage podjemne pogodbe slabo vplivajo tudi na zaposlene v kliničnem centru. "Seveda ne bo nekdo zadovoljen, če nekdo, ki je z nekom obiskoval isto fakulteto in dela isto delo, dobi znatno manj, ker je del sistema plač v javnem sektorju."

Dodatno pa je Lazić zaskrbljen tudi zaradi odgovornosti. "Nihče nam ni odgovoril, kako bo z odgovornostjo, če gre pri teh operacijah kar koli narobe." Predvsem sindikate skrbi scenarij, v katerem bi odgovornost moral prevzeti klinični center, saj se bodo operacije v okviru NIOSB-a opravljale v UKC-ju, ki bo tudi zagotovilo vse podporne kadre in potrebno opremo, medtem ko bi zdravnik preprosto "odletel nazaj v Španijo ali ZDA".

Preobremenjene tudi medicinske sestre
Delovanje inštituta pa ne bo rešilo kadrovskih težav kliničnega centra, opozarja Milojka Kurtjak, medicinska sestra na oddelku za intenzivno terapijo otrok in podpredsednica sindikata ljubljanskega kliničnega centra. Opozorila je, da so iz sindikata v preteklosti že pošiljali dopise o nevzdržnih razmerah na oddelku, na katerega bodo tudi premeščeni otroci z inštituta za srčne bolezni po operaciji.

"Pri nas delamo že zdaj pod normativi," opozarja Kurtjakova in dodaja, da so zdaj, med dopusti, razmere za delo na oddelku še zaostrene. "Smo izgorele in preobremenjene, ampak ministrstvo se vede, kot da nas ni. Vse breme so preložili na vodstvo kliničnega centra, ampak naše težave lahko reši le ministrstvo." Saša Kotar iz Sindikata zdravstvene nege opozarja, da je že od septembra 2013 podpisan sporazum za postavitev standardov in normativov, ki pa še niso uveljavljeni, čeprav bi morala v UKC-ju Ljubljana biti spremenjena sistemizacija že julija.

Delovne razmere in plače ne prepričajo novih kandidatov
Preobremenjenost občuti tudi Blanka Pust, medicinska sestra s kliničnega oddelka za bolezni srca in ožilja. "Sem ena izmed sester, ki sem bila letos poklicana z dopusta zaradi pomanjkanja medicinskih sester," pove in dodaja, da sestre na oddelku izrabijo le toliko dopusta, kolikor je minimalno zakonsko predpisano. Delovne razmere pa ne prepričajo novih ljudi, tako da morajo na kliničnem centru večkrat ponoviti razpise za ista delovna mesta. "Veliko k temu pripomorejo tudi razne študijske izmenjave, saj študentje vidijo, kako in za kakšno plačilo delajo v tujini, pa se potem raje odpravijo tja," še dodaja.

Robert Kokovnik, predstavnik zaposlenih v radiologiji, prav tako poudarja, da se za urejanje razmer v UKC-ju vlada ni potrudila nič, razen da je ustanovila inštitut, s katerim se bo zaobšel sistem plač v javnem sektorju. "Stvari so zelo nejasne, ve se le, da se bodo uporabljali material in kadri iz kliničnega centra," opozarja in dodaja, da lahko inštitut z zaobhajanjem sistema plač v javnem sektorju in sistema financiranja javnega zdravstva pomeni en korak k razkroju javnega zdravstva.