Peta nacionalna raziskava z zdravjem povezan vedenjski slog, ki je potekala leta 2016, je pokazala, da se polovica odraslih v Sloveniji prehranjuje pretežno nezdravo, več kot polovica pa jih je čezmerno težkih.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je sporočil, da so prebivalci Slovenije v peti tovrstni raziskavi svoje zdravje ocenjevali bolje kot v prvih raziskavah. Povečal se je delež prebivalcev, ki dobro ocenjujejo svoje zdravje, in zmanjšal delež tistih, ki ga ocenjujejo kot slabo.

Izsledki raziskave kažejo, da se polovica odraslih prebivalcev Slovenije prehranjuje pretežno nezdravo. Nezdrav način prehranjevanja je najbolj viden pri moških, mlajših odraslih, nižje izobraženih in prebivalcih v nižjem družbenem sloju. Podoben delež odraslega prebivalstva je zadostno telesno dejaven. V zadnjih štirih letih se je ta delež celo nekoliko zmanjšal.

Prav tako se vsak drugi odrasli prebivalec Slovenije vsaj enkrat letno visoko tvegano opije. Čezmerno pitje alkohola je zaznano pri približno desetini odraslih prebivalcev Slovenije. V Sloveniji je še vedno precej razširjeno kajenje. Kadi skoraj vsak četrti odrasli prebivalec, pasivno kadi približno vsak peti, tobačnemu dimu pa je izpostavljenih tudi precej otrok in mladoletnikov.

Četrtina pod stresom
Približno četrtina odraslih prebivalcev Slovenije zelo pogosto oziroma vsakodnevno doživlja stres in ima težave z njegovim obvladovanjem. V zadnjih štirih letih se je povečal delež tistih, ki stres doživljajo zaradi obremenitev na delovnem mestu in slabih odnosov s sodelavci. Povečal se je tudi delež odraslih, ki spanju namenijo manj kot šest ur na dan in živijo v zelo hrupnem okolju.

Iz izsledkov raziskave na NIJZ-ju tudi sklepajo, da odrasli prebivalci Slovenije pomanjkljivo skrbijo za svoje ustno zdravje. Vsaj dvakrat dnevno si zobe umivata slabi dve tretjini prebivalcev Slovenije. Pomemben ukrep za zmanjševanje tveganja za poškodbe v prometu je uporaba varnostnega pasu. Ta se je na sprednjih in zadnjih sedežih od leta 2001 precej izboljšala, vendar se še vedno ne pripenja četrtina potnikov na zadnjih sedežih.

Nezdravo življenje mlajših odraslih
Nezdravi vedenjski vzorci – čezmerno pitje alkohola, nezdravo prehranjevanje, kajenje in nezadostna telesna dejavnost – se najbolj kopičijo pri mlajših odraslih. Tri od štirih nezdravih navad ima 12,3 odstotka prebivalcev, starih od 25 do 34 let, medtem ko je ta delež pri prebivalcih, starih od 65 do 74 let, več kot dvakrat manjši (5,2 odstotka).

Med odraslimi prebivalci so tudi številni, ki se odločijo za spreminjanje nezdravega vedenjskega sloga. V preteklem letu je količino popitega alkohola zmanjšala dobra četrtina čezmernih pivcev, dobra tretjina čezmerno hranjenih in debelih odraslih se je začela več gibati, bolj zdravo se je začela prehranjevati slaba tretjina prebivalcev z nezdravimi prehranskimi navadami, kaditi pa je prenehal skoraj vsak deseti kadilec.

Pogostejši obiski pri zdravniku
Podatki iz raziskave kažejo, da so obiski pri zdravniku v zadnjem desetletju postali pogostejši. Delež odraslih, ki zdravnika obišče trikrat letno ali pogosteje, se je od leta 2008 povečal za sedem odstotkov. Preventivnega pregleda za zgodnje odkrivanje kroničnih bolezni v ambulanti družinske medicine se je vsaj enkrat v življenju udeležila dobra polovica odraslih, na različne delavnice za spreminjanje nezdravih življenjskih navad oziroma krepitve duševnega zdravja v zdravstvene domove pa jih je bilo povabljenih 14,6 odstotka.