Stanje urgentne medicine v Sloveniji je trenutno katastrofalno, opozarja predstojnik Urgentnega centra UKC-ja Maribor Gregor Prosen. Eden od razlogov pa neuresničena reforma nujne medicinske pomoči: "Kmalu ne bodo imeli ne sistema nujne medicinske pomoči z zdravnikom niti mreže hišnih obiskov za oskrbo krhkih, paliativnih bolnikov."

Urgentna medicina je težko delo, diplomantov medicine pa se vse manj odloča za to specializacijo. "Mladi se ne bodo odločali za stroko, za katero sploh ne vedo, kaj jih čaka. Sistem je namreč popolnoma kaotičen in ni na vidiku jasnih indicev, da bi se položaj stabiliziral ter ne bi bili prepuščeni na milost in nemilost odločevalcev – na lokalni ali na nacionalni ravni."

Na mariborski urgenci imajo trenutno zaposlenih več specialistov urgentne medicine kot v celotni državi skupaj, pojasnjuje Gregor Prosen, a dokler ne bodo vsi urgentni centri enako dobro popolnjeni, se stroka ne bo mogla razvijati, je poročala Katja Arhar za Radio Slovenija.

Med obnovo ljubljanske urgence pričakujejo daljše čakanje

S pomanjkanjem kadra se na drugi strani spoprijema največji in najbolj obremenjen urgentni center v državi, kjer bo delo od danes dodatno oteženo, saj se bodo začela obnovitvena dela. Vodja Urgentnega kirurškega bloka UKC-ja Ljubljana Uroš Tominc poved, da "to najverjetneje pomeni določene motnje v obravnavi, podaljšanje čakalne dobe na obravnavo; nekoliko bomo razdrobljeni, upamo, da to ne bo pustilo velikih posledic".

Po njegovih besedah se bodo trudili vse bolnike obravnavati strokovno in ustrezno, a motnje se bodo pojavljale. "Zato prosimo za razumevanje," je dodal.

Nujni primeri bodo še vedno takoj obravnavani, dlje pa bodo čakali bolniki, ki na urgenco prihajajo s starimi poškodbami, zvitimi gležnji, udarci in drugimi lažjimi poškodbami, je še poročal Radio Slovenija.

Podnebne spremembe so grožnja zdravju

Svetovni slogan letošnjega dneva urgentne medicine se po poročanju STA-ja glasi Podnebne spremembe vplivajo na vaše zdravje!. Podnebne spremembe so trenutno največja grožnja zdravju človeštva, opozarja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). "Podnebne spremembe vplivajo na zdravje ljudi na različne načine, vključno s povečanjem števila smrti in bolezni, ki so posledica vedno pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so vročinski valovi, nevihte in poplave, motnjami v prehranskih sistemih, porastom bolezni, ki se prenašajo s hrano, vodo in žuželkami, ter težavami z duševnim zdravjem," opozarjajo.

Poleg opozarjanja na podnebne urgence in posledice za naše zdravje letošnji mednarodni dan urgentne medicine namenjajo ozaveščanju o stopnjevanju nasilnih dogodkov v zdravstvu, ki se na žalost največkrat pojavljajo prav v urgentnih centrih.

Na začetku letošnjega leta je eden od spremljevalcev bolnega otroka z brco v vrata nasilno vstopil v ambulanto pediatričnega urgentnega centra in s kričanjem verbalno napadel osebje ter zahteval takojšnjo obravnavo, pozneje je po telefonu zagrozil, da se bo vrnil in vse postrelil, so spomnili v Zdravniški zbornici Slovenije.

"Groženj in fizičnega nasilja je na žalost vse več in temu je treba narediti konec," so zapisali. S kampanjo Ne! nasilju v zdravstvu za spremembo kazenske zakonodaje se zavzemajo, da bi vsem zaposlenim v zdravstvu dodelili status uradnih oseb, nasilje pa bi se preganjalo po uradni dolžnosti. Slogan Ne! nasilju v zdravstvu pošilja jasno sporočilo, da v zdravstvenih ustanovah ni prostora za nasilje. Varno delovno okolje je pogoj za kakovostno obravnavo pacientov, ki si zaslužijo mirne in strokovne zdravnike, reševalce, medicinske sestre, administratorje, strežnice in vse preostale, ki pomagajo pri njihovi oskrbi, so še dodali v zdravniški zbornici.