V Izoli med drugim uspešno skrajšujejo čakalne dobe, pri čemer določene ambulante delajo po ves dan, tudi do devetih zvečer. Prav tako so vzpostavili klicni center, kjer vsi, še zlasti pa pacienti, dobijo vse potrebne podatke glede naročanja, čakalnih dob itd. Prav tako so v bolnišnici avtomatizirali postopke, vzpostavili e-kartone in zadnja leta vseskozi poslujejo pozitivno, je v izjavi za medije dodala Kolar Celarčeva.

Direktor SBI-ja Radivoj Nardin je pri tem najbolj ponosen na svojo ekipo, saj so odnosi med strokovnim kadrom in upravo dobri, "in to je tisti recept, ki vodi do dobrih končnih rezultatov". Po njegovih besedah je Izola postala moderna, funkcionalna bolnišnica, ki je tudi odzivna na potrebe samih pacientov.

Z novim aparatom do krajših čakalnih vrst
Strokovni direktor bolnišnice Felice Žiža pa je poudaril pridobitev novega CT-aparata in magnetne resonance, ki sta jim omogočila zmanjšanje čakalnih vrst. Med drugim pa bodo od septembra naprej lahko obravnavo akutnih miokardnih infarktov, za kar so do zdaj paciente peljali v ljubljanski UKC, izvajali sami 24 ur na dan in sedem dni v tednu.

Ministrica je glede četrtkovega sestanka s predstavniki ministrstva za finance povedala, da to ni bil ne prvi ne zadnji sestanek in da bodo intenzivni pogovori ter pogajanja potekali vse do 31. avgusta. Ko bodo prišli do končnih rešitev, je dodala, bodo dali tudi ustrezne izjave za javnost. Sicer pa je Kolar Celarčeva optimistična, saj so na ministrstvu za zdravje opravili celovito analizo tega, koliko denarja je bilo v času krize odvzetega zdravstvu.

Poleg sanacije tudi sistemska rešitev
Po njenih besedah se je samo v zadnjih šestih letih nabralo za 580 milijonov evrov opravljenih storitev, ki niso bile plačane, poleg tega v izračunu programov niso bili pokriti plače in napredovanja, veliko je bilo tudi neizterjanih prispevkov. Kot je še napovedala ministrica, bo zato "ta del ukrepov vključeval tudi sistemske rešitve, ker se zelo zavedam, da samo z enkratno sanacijo brez nekih sistemskih ukrepov, ki bodo zagotovili dodatne, stabilne vire financiranja v zdravstveno blagajno, ne bomo mogli več nuditi takih storitev".

Po zadnjih podatkih so sicer neporavnane zapadle obveznosti v bolnišnicah presegle 150 milijonov evrov, malo manj pa je kumulirane izgube. "Če se bo ta trend nadaljeval brez dodatnih prihodkov, bodo tudi letošnje leto bolnišnice končale v rdečih številkah," in sicer po oceni ministrice bo ta znašala od 60 do 70 milijonov evrov.