po vsem svetu dokazano rešuje življenja.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) poudarja, da je cepljenje rešilo več življenj kot kateri koli drug javnozdravstveni ukrep. Posameznik se s cepljenjem zavaruje pred mnogo, pogosto zelo nevarnimi boleznimi, med katerimi je kar nekaj takšnih, za katere ni zdravila ali pa zdravljenje zaradi odpornosti bakterij ni več uspešno.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se na leto s cepljenjem prepreči od dva do tri milijone smrti. Zaradi cepljenja je denimo otroška paraliza prisotna le še v treh državah na svetu (Afganistan, Nigerija in Pakistan), še leta 1988 je bila prisotna v 125 državah.

Z visokim deležem cepljenih v ciljni skupini (90-95 odstotkov) se vzpostavi kolektivna imunost. S tem so zavarovani tisti, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo biti cepljeni, in redki posamezniki, pri katerih cepljenje ni bilo uspešno. Pri tem na NIJZ-ju poudarjajo, da je preventiva pred nalezljivimi boleznimi pomembna v vseh življenjskih obdobjih, pri otrocih in tudi odraslih.

Upad precepljenosti otrok z obveznimi cepivi
V Sloveniji je precepljenost odraslih prebivalcev proti nekaterim boleznim slabša kot v številnih drugih evropskih državah. Čeprav se Slovenija uvršča med države z najvišjo obolevnostjo za klopnim meningoencefalitisom v Evropi in tudi v svetu, je delež cepljenih v Sloveniji zelo nizek.

Prav tako je zelo nizka precepljenost proti sezonski gripi, saj se v starostni skupini nad 65 let cepi le dobrih deset odstotkov ljudi.

V zadnjih letih upada tudi odstotek precepljenosti otrok z obveznimi cepivi, približno za odstotek vsako leto. Najnižja precepljenost z obveznimi cepivi je v Ljubljani.