Zdravniki stavkajo že peti teden, iz večine bolnišnic poročajo o številnih odpovedih nenujnih obravnav. V NSi-ju opozarjajo, da je stanje v slovenskem zdravstvu tako resno, da so ogrožena človeška življenja. Zato od premierja Roberta Goloba pričakujejo vključitev v pogajanja s sindikatom Fides, je na novinarski konferenci dejal predsednik NSi-ja Matej Tonin.
Spomnil je na opozorila zdravnikov, da se lahko v prihodnjih dneh in tednih zaprejo celotni bolnišnični oddelki in porodnišnice, saj bo zdravniškega kadra ob umikih soglasij za nadurno delo premalo. "To bo pomenilo, da se bo še dodatno podaljšal čas za postavljanje diagnoz, podaljšal se bo čas za zdravljenje, številni bodo zaradi tega tudi umrli," meni.
Vlada bi tako morala po Toninovem mnenju Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides ponuditi možnost, da vzpostavi svoj plačni sistem v okviru iste mase plač. Na vprašanje, kako bi ob Fidesovih konkretnih zahtevah za dvige plač lahko plačna masa ostala enaka, je odgovoril, da bi se lahko del dodatkov prelil v osnovne plače, denimo dodatki za nočna dežurstva ter dežurstva ob koncih tedna in praznikih.
Če se pogajata dva, mora do dogovora priti tako, da vsak malo popusti, je poudaril. Zagotovo bodo morali tudi zdravniki pri svojih plačnih zahtevah malenkost popuščati, je dodal. A ključna je po njegovem mnenju kredibilnost pogajanj, ki "šepa", zato je nujno, da se v pogajanja vključi predsednik vlade.
Tonin podvomil o statistiki NIJZ-ja
Odzval se je tudi na podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), po katerih kljub odpovedi nekaterih posegov in pregledov med stavko statistika za zdaj ne kaže povečanega števila čakajočih. Njihovo število se je celo nekoliko zmanjšalo.
Tonin je poudaril, da so odzivi ljudi, s katerimi imajo neposredni stik, drugačni. Pravijo, da mnogo težje pridejo do svojih zdravstvenih storitev. "Si bom drznil malo podvomiti o tej statistiki," je povedal.
Na novinarski konferenci je sicer povedal tudi, da so poslanci NSi-ja v parlamentarni postopek vložili predlog dopolnitev zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Z njim želijo po Toninovih besedah popraviti 80. člen in s tem odpraviti dva "birokratizma".
Kot prvega je navedel stanje, v katerem Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zavarovancem v tujini v nekaterih primerih plača tudi zdravljenje pri zasebnikih, ne plača pa zdravljenja pri slovenskih zasebnikih. "Druga nelogičnost pa je ta, da ZZZS slovenske državljane raje pošlje na bolniške dopuste kot pa na zdravljenje," je dejal.
Zato v NSi-ju predlagajo koriščenje vseh zdravstvenih kapacitet, tudi zunaj državnega sistema, da bi ljudje čim prej prišli do zdravljenja. Tako bi prihranili tudi pri nadomestilih za bolniške odsotnosti, za katere ZZZS po Toninovih navedbah letno nameni 700 milijonov evrov. Del tega denarja bi bilo koristneje porabiti za zdravljenje, je prepričan.
Zanikal je, da gre za ukrep v podporo zasebništvu, saj se bodo ljudje lahko sami odločili, pri katerem ponudniku bodo opravili zdravstveno storitev.
NSi je sicer podobne spremembe v aktualnem sklicu DZ-ja že želel uveljaviti z novelo omenjenega zakona. A je ta pred mesecem dni končala parlamentarno pot, saj je na odboru DZ-ja za zdravstvo zanjo glasovalo pet opozicijskih poslancev, proti pa je glasovalo 10 poslancev koalicije.
V SB-ju Ptuj zaradi stavke občutno manj "nenujnih operacij"
V ptujski bolnišnici stavko najbolj občutijo bolniki, ki čakajo na nenujne operativne posege, je za Televizijo Slovenija poročala Saška Jazbec. "V bolnišnici Ptuj se to najbolj kaže na kirurškem oddelku. Če bolj plastično povem, je vsaj za več kot polovico manj operacij," je za Televizijo Slovenija povedal predstavnik sindikata Fides v Splošni bolnišnici Ptuj Borut Kostanjevec.
Kar polovica zdravnikov ptujske bolnišnice je umaknila soglasja za nadurno delo, še bolj pa jih skrbijo preklici zdravnikov UKC-ja Maribor, od koder dobivajo največ pomoči. "Na internem oddelku imamo podatek, da če je odvzeto soglasje, tam drugi zdravniki opravijo dežurstva ob koncu tedna, se pravi v soboto, nedeljo."
Na 1. marec, ko bo nadure nehalo opravljati več kot 30 odstotkov zdravnikov, se z reorganizacijo dela pripravljajo tudi v mariborskem kliničnem centru. "Ponekod so zadeve take, predvsem kar se tiče intenzivnih, da bo v skladu s strokovnimi smernicami treba zmanjšati število postelj za te paciente, ker bo število zdravnikov, ki obravnavajo te paciente, sploh na intenzivni negi, manjše," je opozoril Boris Rižnar, vodja mariborske izpostave Fidesa. Obenem se vlada po njegovih besedah še zmeraj ne zaveda razsežnosti umika soglasij.
Rižnar je sicer prepričan, da bo vodstvo bolnišnice stavkajočim zdravnikom odvzelo le soglasja za delo pri zasebnikih, ne pa tudi za javne zdravstvene zavode. A tudi za to nimajo nobene zakonske podlage, zato bodo v teh primerih vložili ovadbe, opozarja Rižnar.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje