Zdravnica, znanstvenica in univerzitetna profesorica Zora Konjajev je bila rojena decembra 1921 na Ptuju v glasbeni družini Stritarjev. Ob začetku druge svetovne vojne je kot študentka medicine vstopila v Osvobodilno fronto. Njen takratni mož, študent in športnik Cveto Močnik – Florijan, je padel in tako je že pri 22 letih ovdovela. Zaradi izdaje se je morala z dojenčkom, ki ga mož nikoli ni videl, umakniti iz Ljubljane.

Nato je delovala je v bolnici Kanižarica na osvobojenem ozemlju v Beli krajini in bila tam instrumentarka tudi pri operaciji komandanta Franca Rozmana – Staneta, po nesreči, zaradi katere je umrl. Po vojni se je znova poročila s sinom ruskih izseljencev, agronomom Aleksandrom Konjajevim.

Leta 1948 je diplomirala na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Specialistični izpit iz pediatrije je opravila leta 1954 v Zagrebu. Strokovno se je izpopolnjevala iz perinatologije 1953 v Parizu in Zürichu, 1965 pa v Pragi in Moskvi. Doktorsko disertacijo je zagovarjala 1974 v Ljubljani, šest let pozneje pa je bila izvoljena za redno profesorico na ljubljanski medicinski fakulteti.

V raziskovalnem delu se je posvetila proučevanju različnih težav neonatologije, hospitalnih okužb in problematiki nedonošenčkov, še posebej pa se je ukvarjala z okužbo s citomegalovirusom. Objavila je okoli 50 strokovnih in znanstvenih člankov.

Leta 2001 je prejela srebrni častni znak svobode Republike Slovenije z naslednjo utemeljitvijo: "za pionirski strokovni in organizacijski prispevek na področju neonatologije". Leta 2015 je postala častna meščanka Ljubljane.