Prva faza, ki je bila izvedena med letoma 2021 in 2023, je potrdila, da je terapija varna, izvedljiva ter da jo bolniki dobro prenašajo. Gre za prvo tovrstno klinično študijo v Evropi, ki je v celoti plod znanja in postopkov, razvitih v Sloveniji, so ob tem poudarili na inštitutu.

Zaključeno klinično preskušanje je rezultat projekta SmartGene.si, v okviru katerega so slovenski strokovnjaki razvili gensko terapijo. Ta deluje na način, da ob vbrizganju genskega zapisa za interlevkin-12 v bolnikove celice te začnejo same proizvajati terapevtsko molekulo IL-12. S tem se sproži močan imunski odziv.

Temelji za drugo fazo kliničnega preskušanja

Študija po navedbah inštituta predstavlja pomemben korak pri izkoriščanju bolnikovega imunskega sistema za boj proti raku, hkrati pa postavlja temelje za drugo fazo kliničnega preskušanja. V drugi fazi bi terapijo z IL-12 kombinirali z lokalnimi tumorskimi ablativnimi terapijami, kot je radioterapija ali elektrokemoterapija, so pojasnili na inštitutu.

Klinično študijo je Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) odobrila jeseni 2021. Platformo za pripravo genskih terapij so predhodno vzpostavili s projektom SmartGene.si, ki je bil delno financiran iz državnih sredstev in Evropskega sklada za regionalni razvoj, zaključil pa se je v jeseni 2021.

Projekt je vodil Onkološki inštitut Ljubljana, pri njem pa so sodelovale še druge partnerske institucije.

Najpogostejši kožni rak, ki raste počasi in izredno redko zaseva

Bazalnocelični karcinom uvrščajo med nemelanomske vrste kožnega raka in je najpogostejši med vsemi kožnimi raki. Predstavlja približno 75 odstotkov kožnega raka. Največkrat se pojavi na glavi. Gre za klinično izredno heterogeno skupino tumorjev, ki rastejo počasi. Bazalnocelični karcinom izredno redko zaseva. Ker je njegovo prepoznavanje in zdravljenje običajno dokaj enostavno, se le redko ponovi, praviloma takrat, kadar ga ne odstranijo v celoti, so za STA pojasnili na onkološkem inštitutu.