V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana imajo hlajenje urejeno v okoli 40 odstotkih objektov. Nove zgradbe so hlajene, stare pa so bile zgrajene po starih standardih in so uspeli le deloma zagotoviti ustrezno hlajenje. Stari objekti so poleg tega slabo izolirani, imajo zastarelo inštalacijo, ki ne dopušča novih priklopov električnih naprav.

Zaradi pomanjkanja sredstev so stare objekte le deloma opremili z ustreznim hlajenjem. To jim je uspelo le na najbolj kritičnih oddelkih infekcijske klinike, so pojasnili v UKC-ju Ljubljana. Težave imajo tudi pri zagotavljanju ustreznih potreb po vlažnosti in temperaturah na starejših prezračevalnih sistemih, ki imajo omejeno možnost regulacije in ob zelo visokih zunanjih temperaturah ne zmorejo povsem zadostiti potrebam.

Hlajenje po starem
Da bi bolnikom, ki v vročini ležijo v bolniških posteljah, vsaj nekoliko olajšali bivanje, so sodelavcem znova poslali navodila za ravnanje. Tako prostore prezračujejo ponoči, ko temperature padejo, podnevi pa poskrbijo za maksimalno senčenje prostorov in zapiranje oken, so pojasnili v UKC-ju Ljubljana.

Ob vklopljeni hladilni napravi ne odpirajo oken, svetujejo tudi, da se prostor prezrači, zaprejo okna in vklopi hlajenje. Svetujejo tudi vnos zadostne količine tekočin. Tako strokovnjaki zdravstvene nege za bolnike dodatno poskrbijo s pogostimi osvežitvami, jim pripravijo osvežilne kopeli, preoblačijo osebno in posteljno perilo in izvajajo druge ukrepe za izboljšanje počutja.

Je pa po navedbah UKC-ja Ljubljana priporočljivo, da razlika med zunanjo in notranjo temperaturo ni večja od šestih stopinj Celzija, večja razlika bi namreč lahko neugodno vplivala na telo. Seveda pa je temperaturno udobje odvisno od posameznika.

Vroče tudi po drugih bolnišnicah
Mediji poročajo o visokih temperaturah na oddelkih tudi drugih bolnišnic po državi. Po poročanju Radia Slovenija je v trboveljski bolnišnici najhuje v sobah oddelka za dializo, kjer se v teh dneh temperature gibajo okoli 30 stopinj Celzija, popoldne še kakšno stopinjo več. V takšnih temperaturah bolniki več ur ležijo na dializi, sistem hlajenja pa že od začetka – v te prostore so se preselili pred šestimi leti – ne deluje ustrezno.

Televizija Slovenija pa je v preteklih dneh poročala, da so v sobah na infekcijskem oddelku mariborskega UKC-ja namerili tudi po 30 stopinj Celzija in več.

Na udaru ljudje brez doma
Niso pa bolniki edini, ki jim vročina povzroča preglavice. V klimatizirane prostore se težko zatečejo tudi brezdomci. V Društvu za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice so za Slovensko tiskovno agencijo pojasnili, da je huda vročina pogosto usodnejša za brezdomce kot pa hud mraz pozimi.

Tako opažajo, da se v teh vročih dneh brezdomci pogosteje zadržujejo znotraj dnevnih centrov, medtem ko se v hladnejših dneh bolj zadržujejo pred dnevnimi centri. V dnevnih centrih imajo na voljo zadostne količine vode in druge vrste osvežitve, da preprečujejo dehidracijo. Prav tako je društvo dejavno na terenu, kjer brezdomcem delijo vodo in pripomočke za rehidracijo.

Kakšnih večjih težav z zdravjem brezdomcev v letošnji vročini še niso ugotovili, bolj gre za posamezne primere dehidracij, ko se zatečejo bodisi na urgenco bodisi v pro bono ambulanto, so pojasnili v društvu Kralji ulice.

Vroč dan
Minevajoči dan je morda najbolj vroč v letošnjem vročinskem valu. Po podatkih na spletni strani Arsa so se v več krajih v Sloveniji temperature povzpele nad 30 stopinj Celzija. Najbolj vroče je bilo ob 14. uri v Novi Gorici, kjer se je živo srebro povzpelo na 35 stopinj Celzija.

S tem pa se niti približno nismo približali temperaturnemu rekordu izpred petih let, ko so v Cerkljah ob Krki namerili 40,8 stopinje Celzija. Trenutno je tam 33 stopinj Celzija.