Z oddelka je od začetka leta odšlo devet izkušenih samostojnih sester. Nadomestiti jim je uspelo le tri odhode. Poleg tega sta dve sestri odšli na porodniški dopust, nekaj ljudi je tudi na bolniških dopustih, je razmere na oddelku orisala glavna medicinska sestra na kliničnem oddelku za intenzivno interno medicino Suzana Rozman. Po sistemizaciji bi na oddelku morali imeti 66 diplomiranih medicinskih sester, kar je že tako pod standardi stroke. Ob odhodih, porodniških, bolniških in dopustih pa jih imajo trenutno za pokrivanje treh izmen vseh sedem dni v tednu na voljo le 44.

"Ene medicinske sestre ne morem za celotno izmeno razpisati same v sobo s petimi bolniki, zato smo morali eno sobo zapreti, saj taka obravnava ne bi bila varna," je pojasnila Rozmanova.

"To se ni zgodilo nenadoma. To je zatečeno stanje, ki se vleče že več let. Že leta opozarjamo, da naše medicinske sestre delajo na skrajnem robu zmogljivosti. Tudi kadar so vse v službi in tudi pred vsemi letošnjimi številnimi odhodi na našem oddelku nikoli nismo imeli dovolj sester, da bi dosegali standarde stroke," je poudarila Gorjupova.

Prav zato se vsaka odpoved ali daljša bolniška odsotnost zelo pozna. Že v preteklosti so morali občasno zapreti kakšno sobo, sicer do zdaj vedno manjšo z dvema posteljama, je še pojasnila.

Ista plača, manj dela
Kot pravi Gorjupova, diplomirane medicinske sestre z intenzivne terapije odhajajo drugam, na lažja delovna mesta, saj drugod za enako plačo delajo bistveno manj. Kot je pojasnila, nobena izmed sester ni odšla v tujino, saj jim za boljše plače ni treba daleč. "Naše sestre so med najbolj usposobljenimi medicinskimi sestrami, med drugim morajo opraviti dodatno leto šolanja in strokovni izpit, da lahko samostojno delajo na intenzivni negi. Tako če danes dobimo 10 novih medicinskih sester, bodo te v intenzivni lahko samostojno delale šele čez eno leto," je opozorila Gorjupova.

Kar se nagrajevanja zaposlenih tiče, skušajo že nekaj časa z vodstvom Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana urediti, kar bi se še dalo. Dogovorili so se, da sestram na intenzivni terapiji plačajo vse opravljene nadure. Poleg tega je vodstvo odobrilo tudi izplačilo dodatka za povečan obseg dela, ker so v zdajšnji situaciji medicinske sestre na intenzivni terapiji še dodatno obremenjene. "To je pa v tem trenutku vse, kar je mogoče," je dodala Gorjupova. Ob tem je ocenila, da greh izvira še iz časa snovanja plačnega sistema za javne uslužbence, ko so bile medicinske sestre v intenzivnih enotah ter na urgencah uvrščene v enake plačne razrede kot preostale medicinske sestre.

"Vzrok za odhod so pogosto boljši pogoji dela in enako plačilo," je pojasnila Rozmanova. Medicinske sestre na intenzivni terapiji namreč skrbijo za izjemno težke bolnike. Poleg običajne nege sestre opravljajo tudi zelo specialna dela, od upravljanja zelo specifičnih aparatov in apliciranja zdravil bolnikom. "To bi se jim pri plači moralo priznati," je dodala Gorjupova.

V zadnjem tednu so tako nekoliko več bolnikov od običajnega v regionalne bolnišnice premestili prej, kot bi jih sicer. Za zdaj niso odklonili še nobenega bolnika, je pa sprejemna politika na oddelku trenutno nekoliko ostrejša, je še pojasnila Gorjupova.

Izrazila pa je zaskrbljenost tudi nad dodatnim obremenjevanjem obstoječih kadrov. "Če je ljudi premalo in če te še bolj obremeniš, je več bolniških dopustov," je pojasnila.

Kako naprej, še ne vedo
Kaj bodo storili v primeru nenadnega povečanja števila intenzivnih bolnikov na oddelku, Gorjupova danes ni znala povedati, saj nekega "načrta B" v tem trenutku še nimajo. Z jesenjo se bo število bolnikov zagotovo povečalo, računajo, da bo tedaj tudi dopustov med zaposlenimi manj. Danes so se pogovarjali o možnosti, da bi jim nekaj medicinskih sester "posodili" z drugih oddelkov.

Seveda nove kadre iščejo tudi z razpisi, a pravega interesa ni. "Bistveno več znanja morajo imeti, delo je težje, bolj so obremenjene, plačane pa so enako kot za delo kje drugje," je opisala Gorjupova.