Vrednost deleža, nižjega od 70 eur, bi se po vladnem načrtu lahko izplačala, višji deleži pa bi se pretvorili v delnice. Vzajemna temu oporeka in se bo proti vladni samovolji borila z vsemi pravnimi sredstvi, tudi z referendumom, če bo treba, so napovedali.

Pri Vzajemni so namreč zgroženi nad takšno odločitvijo vlade, saj to pomeni privatizacijo zavarovalnice. Predsednik uprave Aleš Mikeln: "Mislimo, da o preoblikovanju Vzajemne lahko odločajo samo njeni člani oz. skupščina članov, ne pa država s prisilo".

Sorodna novica Prijavili odvetniško pisarno, ki je spisala predlog zakona o preoblikovanju Vzajemne

Prvi poskus privatizacije se je zgodil že leta 2006, ko je bil nato čez noč v njeno zaščito sprejet zakon o Vzajemni, ki je predvidel možnost prehoda v delniško družbo, vendar le s soglasjem večine (75 odstotkov) članov skupščine. Tokratni cilj vlade naj bi bil izplačati ali pretopiti v delnice premoženje ustanovitelja, to je ZZZS-ja in vseh zavarovancev.

"Vzajemna je dopolnilno zdravstveno zavarovanje in tudi ostala zdravstvena zavarovanja, premoženje vseh teh je ločeno med seboj. Zdaj pa želijo deliti med zavarovance dopolnilnega zavarovanja tudi premoženje, ki je nastajalo iz drugih zavarovanj. To seveda pomeni oškodovanje teh zavarovancev," je pojasnil Mikeln.

Mikeln dvomi, da so poslanci vedeli, o čem glasujejo

Menijo, da zdravstvena blagajna ni upravičena do vračila. Ustanovni kapital je znašal 750 milijonov takratnih tolarjev, skupaj z revalorizacijo bi to po besedah Mikelna pomenilo, da "bo imel zavod večinski oz. prevladujoč del v Vzajemni, to pa ni nič drugega kot nacionalizacija, ki ji bo sledila privatizacija".

Tak je bil namen že z zakonom o preoblikovanju dopolnilnega zavarovanja, je prepričan Mikeln. "Dvomim, da so poslanci vedeli, zakaj dvigujejo roke, ko so glasovali za zakon o zdravstvenem zavarovanju. Če bo sprejeto še to, bomo gotovo uporabili vsa sredstva, ki so nam na voljo," je sklenil.

Verjetno bodo sklicali skupščino, ki naj bi upravi dala potrebna pooblastila.