Tema letošnjega svetovnega dneva je Živeti s shizofrenijo, s katero po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije živi vsaj 26 milijonov ljudi. Kot pravi strokovna direktorica Psihiatrične klinike Ljubljana prof. dr. Blanka Kores Plesničar, je v razvitih državah prevalenca shizofrenije okoli 1 odstotka. "To pomeni v Sloveniji skupno 20000 obolelih. Vsako leto pa še okoli 400 novih."

V Sloveniji smo temo svetovnega dneva razširili na Živeti z duševno motnjo in vsakodnevnimi izzivi. Kot poudarjajo na NIJZ-ju, je namreč zelo pomembna skrb za dobro počutje vsakega posameznika in njegovo spoprijemanje z vsakodnevnimi težavami. Po ocenah iz leta 2011 naj bi vsako leto zaradi različnih duševnih motenj trpela kar več kot tretjina oziroma okoli 164 milijonov Evropejcev.

Po svetu duševne in vedenjske motnje predstavljajo 7,4 odstotka bremena bolezni. Med njimi je na prvem mestu depresija, sledijo tesnobnost (anksioznost), motnje zaradi zlorabe mamil, alkohola in shizofrenija.

Duševne motnje še vedno velika stigma
Kot ugotavlja strokovnjakinja NIJZ-ja, so ljudje z duševnimi motnjami "ranljiva skupina, pogosto marginalizirana, stigmatizirana in izključena iz polne participacije v družbi." Ljudje s shizofrenijo umirajo od 15 do 20 let prej kot drugi, predvsem zaradi sočasnih fizičnih bolezni in kajenja, imajo od šest do sedemkrat večjo možnost, da so nezaposleni, pogosteje so brez doma in v težavah, je še pojasnila Jeričkova.

Čeprav se v družbi veliko več govori o duševnem zdravju in duševnih motnjah, pa te še vedno ostajajo velika stigma. Tudi zato sta za duševno zdravje družbe na splošno zelo pomembna poudarjanje pozitivnih vidikov duševnega zdravja in skrb za zmanjševanje stresa.

Analiza stanja v Sloveniji kaže, da so glede na podatke o delovni invalidnosti in bolniškem dopustu duševne in vedenjske motnje že vsa leta pogost vzrok za prvo kategorijo invalidnosti, a je kot vzrok za bolniški dopust ta skupina običajno šele na četrtem ali petem mestu.

Kriza se kaže tudi na področju duševnega zdravja
"V obdobju 2004–2012 zaznavamo v Sloveniji statistično značilno povišanje odstotka ljudi, ki doživljajo stres zaradi slabših gmotnih pogojev za življenje, zaradi težav v medosebnih odnosih v družini in s sodelavci ter zaradi osamljenosti. Finančno-gospodarska kriza namreč lahko prek vplivov na duševno zdravje posameznika vpliva tudi na njegove odnose z drugimi. Najbolj obremenjeni so predvsem odnosi z najbližjimi," ugotavlja dr. Helena Jeriček Klanšček.

Praksa še kaže, da se pojavlja tudi več negotovosti, ki se pri posameznikih med drugim zrcali tudi kot vznemirjenost, jeza, žalost in tesnobnost. Na inštitutu za javno zdravje zato poudarjajo pomen pozitivnega pogleda na življenje, pa tudi učenja strategij za obvladovanje stresa. "Poleg univerzalnih ukrepov, ki so namenjeni celotni populaciji, je treba pozornost posvetiti še programom zgodnjega prepoznavanja težav v duševnem zdravju in izboljšani odzivnosti ter populacijskim skupinam, ki so zaradi različnih življenjskih okoliščin še posebej ranljive (npr. starejši, brezposelni, slabše izobraženi, revnejši itn.)," pravi Nuša Konec Juričič.

Letos pa so v 12 območnih enotah zavoda za zaposlovanje izvedli izobraževanje za boljše prepoznavanje oseb z depresijo ali težavami, ki so posledica rabe alkohola, za medicinske sestre, ki izvajajo program Vzgoja in zdravje, pa so pripravili izobraževanje, namenjeno krepitvi zdrave samopodobe ter spoprijemanju s stresom otrok in mladostnikov.

Pripravili so tudi številne delavnice za splošno javnost, in sicer pod naslovom Moč druženja in prijateljstva. Kot je pojasnila Konec Juričičeva, je njihov cilj, da ljudje prepoznajo različne dejavnike, ki vplivajo na zdravje, da se še bolj povežejo med seboj in spoznajo pomen socialne mreže za pozitivno duševno zdravje.