Vse redkeje se srečujejo s prijatelji, zaspano posedajo pred televizorjem, zgodaj odhajajo spat, zjutraj pa le stežka vstanejo. Za večino to obdobje mine brez posebnih posledic, nekateri pa v tem času trpijo za pravo zimsko depresijo.

Ljudje, ki zapadejo v zimsko depresijo, imajo poleg utrujenosti in zaspanosti simptome in motnje, ki za ostale vrste depresij niso značilne. "Imajo povečano potrebo po spanju in po ogljikovih hidratih, denimo po čokoladi," je ob tem povedal specializirani zdravnik ene od bolnišnic v Berlinu Dieter Kunz. Ob tem je dodal, da depresijo pogosto spremljata tudi nespečnost in pomanjkanje apetita.

Kunz pojasnjuje, da gre za povsem enake mehanizme, kot se pri živalih sprožijo pred zimskim spanjem. Ti mehanizmi pri človeku načeloma niso več funkcionalni, saj ljudje v zimskem času ne trpimo pomanjkanja hrane.

Prava zimska depresija nastopi, ko se omenjeni simptomi v določeni meri pojavijo v zimskem in jesenskem času, taka depresija pa lahko traja najmanj dva tedna, je pojasnil član predstavnik nemških znanstvenikov, ki se ukvarjajo s preučevanjem depresije Urlich Hegerl.

Razlog za depresivno razpoloženje ljudi naj bi bilo pomanjkanje svetlobe v zimskih mesecih. Znanstveniki namreč verjamejo, da svetloba zavira nastajanje hormona melatonina in vpliva na delovanje hormona serotonina. Hormon melatonin uravnava spalni cikel, medtem ko ima na drugi strani serotonin neposreden stimulativen učinek in pri ljudeh povzroča boljše razpoloženje.

"Simptomi navadno začnejo pojemati z daljšanjem dneva pri čemer Hegerl pojasnjuje, da večja količina svetlobe omeji izločanje melatonina, zaradi česar bi mogli tisti, ki trpijo za zimsko depresijo, med zimo čim več časa preživeti zunaj."

Pri vsem tem znanstveniki priporočajo kontrolo spalnega cikla. Tudi ob koncih tedna priporočajo zgodnje vstajanje, saj imajo tisti, ki zapadejo v tovrstno depresijo, tako več časa, ki ga lahko preživijo zunaj, ne glede na vreme. Tudi v oblačnem vremenu nivo svetlobe lahko doseže vrednost okoli 10.000 luxov, medtem ko novi svetlobe ob sončnem vremenu lahko preseže vrednost nekaj sto tisoč luxov.

Kunz ob tem predlaga, da se ljudje čim večkrat ozrejo v nebo, vendar ne direktno v sonce. Vsaka minuta, ki jo človek preživi zunaj, je po njegovem mnenju pomembna. Tako predlaga, naj tisti, ki imajo to možnost, zjutraj iz avtobusa preprosto izstopijo postajo prezgodaj in preostanek poti v službo ali kam drugam prehodijo peš.

Znanstveniki priporočajo uporabo žarnic tudi med vsakodnevnimi opravili, denimo med zajtrkom, saj ima svetloba, ki jo oddajajo, takojšen učinek. Za tiste, ki torej trpijo za zimsko depresijo, je to ena od rešitev, za katero pa je potrebno tudi nekoliko globlje seči v žep. Cena tovrstnih svetil se namreč giblje med 150 in 300 evri.