Po tednih tavanja v temi so ugandske oblasti ob pomoči Svetovne zdravstvene organizacije vendarle potrdile, da gre za ebolo. Uradna Kampala bo v kratkem ustanovila krizni štab, ki naj bi preprečil nadaljnje nenadzorovano širjenje virusa, ljudi pa poziva k ohranjanju reda in miru.

Bolezen se je pojavila v zahodni provinci Kibaale, poroča agencija AP. Zdravila ali cepiva ni, bolezen pa se pojavlja v obliki hemoragične vročice. Bolezen hitro napreduje, smrtnost pa je visoka (do 90-odstotna). Virus je poimenovan po dolini reke Ebola v Demokratični republiki Kongo (prej Zaire), kjer se je prvič pojavil leta 1976.

Zdravilo se izmika
Gre za zoonotski virus, saj so z njim okužene tudi obsežne populacije nižinskih goril v osrednji Afriki. Kljub obsežnim prizadevanjem Svetovne zdravstvene organizacije še vedno ne poznamo živalskega vira, ki bi lahko ohranjal virus pri obstoju med izbruhi. Najverjetnejši kandidat pa so leteče lisice. Prenaša se z neposrednim stikom s krvjo okuženega.

Hemoragična mrzlica ebola je večinoma smrtna in obsega številne simptome, npr. mrzlico, bruhanje, drisko, splošno slabo počutje ter bolečine v mišicah in sklepih, včasih tudi notranje in zunanje krvavitve. Smrtnost je izredno visoka, pri človeku odvisno od virusnega podtipa od 50- do 89-odstotna. Neposredni vzrok smrti je največkrat hipovolemični šok ali odpoved organov.

Ker je ebola največkrat smrtna, odobreno cepivo ali zdravilo pa ni na razpolago, jo Center za nadzor in preprečevanje bolezni v ZDA klasificira kot agens četrte ravni biološke varnosti in kot bioteroristični agens kategorije A. Mogoče bi jo bilo uporabiti v biološkem bojevanju. Njeno učinkovitost kot orožje zmanjšujeta le visoka smrtnost in hitrost učinkovanja. Izbruh se namreč običajno hitro razširi v vasi ali bolnišnici, prizadene vse prebivalstvo, nato pa mu zmanjka gostiteljev in ugasne, še preden bi dosegel večjo skupnost.