Uredba na primarni ravni spodbuja večjo dostopnost pacientov do izbranega osebnega zdravnika. Na področju specialistično-ambulantnih obravnav uredba spodbuja dostopnost čakajočih do prvih pregledov. Pri tako imenovanih prospektivnih programih pa optimizira obseg programa, ki ga bo ministrstvo za zdravje periodično spremljalo, nadzorovalo in prilagajalo, je na novinarski konferenci po seji vlade poudarila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.

Uredba po njenih besedah zasleduje tri glavne cilje: dostopnost, vzdržnost in kakovost zdravstvenega sistema, pri čemer so vsi ukrepi zastavljeni tako, da cilja na primarno raven, s čimer se izboljšuje dostopnost zdravnikov, na specialistično-ambulantno dejavnost, s čimer se zmanjšuje število nedopustno dolgih čakalnih dob, in na področje t. i. prospektivnih programov.

Uredba med drugim predvideva tudi ustanovitev t. i. satelitskih urgentnih centrov. Vsak center bo samostojen zdravniški tim. Uredbo so pripravili v sodelovanju z ZZZS-jem in združenjem zdravstvenih zavodov, kar pomeni, da so s tem zagotovili, da se bodo vsi ukrepi, ki so v uredbi, lažje izvedli.

Plačilo urgentne dejavnosti po realizaciji

Uredba predvideva plačilo urgentne dejavnosti po realizaciji – torej vseh opravljenih storitev na urgenci. Plačilo po realizaciji je predvideno tudi za zobno protetiko in zobozdravstvo za otroke in mladino ter tudi vse druge zdravstvene storitve za otroke in mladostnike. Vse opravljene storitve bodo plačane tudi na področju gastroenterologije in celostne rehabilitacije za slepe in slabovidne.

Predvidena je širitev ambulant družinske medicine s 7,1 ekipe, pa tudi fizioterapije z dodatnimi 28 ekipami, dispanzerjev za mentalno zdravje z dodatnimi sedmimi ekipami, pri zobozdravstvu za odrasle pa je predvidena širitev z dodatnih 21,2 tima.

Nekatere novosti uredba prinaša tudi na področju čakalnih dob. Načrtovana je uvedba tako imenovanega faktorja relativno čakajočih, je pojasnila Prevolnik Rupel. Faktor bo prikazoval, koliko časa čaka posameznik na neko zdravstveno storitev glede na najdaljšo dopustno čakalno dobo pri določeni stopnji nujnosti. Faktor bo vključen v informacijske sisteme javnih zdravstvenih ustanov in jim bo pomagal pri naročanju pacientov na proste termine.

Specialistična ambulantna obravnava

Na področju specialistične ambulantne obravnave je uredba usmerjena v spodbujanje prvih pregledov. Tako je v uredbi pri vsaki zdravstveni dejavnosti določeno najnižje število prvih pregledov, ki jih bo morala vsaka ambulanta opraviti v letošnjem letu. Za ginekologijo je predvideno najmanj 2100 pregledov, za infektologijo 4085, za okulistiko 2615, za ortopedijo pa 3254.

Če bo ekipa posamezne ambulante zahteve dosegla ali presegla, bodo vsi prvi pregledi, opravljeni v letošnjem letu, plačani po 30 odstotkov višji ceni. Če zahtev ekipa ne bo dosegla, bodo izvajalcu odvzeli delež programa v višini deleža neopravljenega minimalnega števila prvih pregledov, vendar do največ 10 odstotkov.

Na primarni ravni zdravstva ministrstvo za zdravje na podlagi sprejete uredbe načrtuje izvedbo poziva. Z njim želijo privabiti do 100 ambulant družinske medicine, v katere bi bila po novem diplomirana medicinska sestra (poleg zdravnika in srednje medicinske sestre) vključena za polni delovni čas. Ambulante bodo izbrane na podlagi kriterijev, ki jih bo ministrstvo skupaj s stroko določilo v pozivu.

Trenutno namreč diplomirana medicinska sestra v posamezni družinski ambulanti deluje samostojno v referenčni ambulanti. V izbranih ambulantah pa bi bile diplomirane medicinske sestre vključene v tim, s čimer želi ministrstvo spodbujati bolj celostno in kakovostno oskrbo. Ob zagotovitvi dodatne pomoči diplomirane medicinske sestre bodo morale izbrane ambulante opredeliti tudi dodatne paciente.

Uvedba ambulant specializantov družinske medicine

Predvidena je tudi uvedba ambulant specializantov družinske medicine. Ti bodo v četrtem letu specializacije, ko lahko opredelijo svoje paciente, imeli možnost samostojnega dela v lastni ambulanti z enako ekipo, kot jo imajo na voljo specialisti družinske medicine. Bo pa zanje najnižja zahtevana raven opredeljenih pacientov nižja – namesto 1895 glavarinskih količnikov bo meja postavljena pri 800 količnikih.

Ministrstvo za zdravje je izvajalce povprašalo, koliko tovrstnih ambulant specializantov bi lahko zagotovili. Na podlagi odziva so v uredbi predvideli financiranje za 15 ambulant.
Na ministrstvu ob tem načrtujejo tudi merjenje efektivne obremenitve nosilcev zdravstvene dejavnosti s strani izvajalcev. Hkrati želijo vodstvom zdravstvenih zavodov omogočiti samostojnost pri izvajanju programov.

Ministrstvo bo odločanje o tem, za kateri program lahko direktor sklepa podjemne pogodbe z lastnimi zdravstvenimi delavci, s sklepom preneslo na direktorje zavodov, ministrstvo pa bo v posebnem sklepu določilo kriterije, in sicer pozitivno poslovanje na programu in skrajševanje dobe čakanja oziroma števila nedopustno čakajočih. Programe, ki so v uredbi imenovani kot nacionalni prioritetni programi, bodo potrdili sveti zavodov.

Bodo pa na ministrstvu od vodstev zahtevali pripravo akcijskih načrtov za obvladovanje čakalnih vrst po posameznih oddelkih in izvajalcih.

Uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2024 so v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter Združenjem zdravstvenih zavodov Slovenije pripravili na ministrstvu za zdravje.

Združenje zdravstvenih zavodov: uredba bo razprebmenila urgentne centre

V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije pozdravljajo sprejem uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za letošnje leto. Še posebej podpirajo vključitev predlogov izvajalcev, ki se nanašajo na povečano dostopnost do osebnega zdravnika, je sporočilu za javnost poudarila v. d. direktorice združenja Tatjana Jevševar.

V združenju po njenih besedah podpirajo tudi izboljšano dostopnost na področju duševnega zdravja ter zmanjšanje čakalnih dob pri fizioterapiji. Na sekundarni ravni zdravstva pa podpirajo ukrepe za zmanjšanje čakalnih dob in povečanje dostopnosti, s poudarkom na večji realizaciji perspektivnih primerov.

"Izjemno nas veseli, da se začenja urejati tudi področje nujne medicinske pomoči na primarni ravni, kar bo razbremenilo preobremenjene urgentne centre v bolnišnicah," je poudarila Jevševar. Z zadovoljstvom v združenju ugotavljajo tudi, da je ministrstvo v uredbo vključilo plačilo programa urgentnih centrov po realizaciji, kar je bila večkratna pobuda in opozorilo združenja.

Iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pa so sporočili, da uredbe še ne morejo komentirati, saj z njeno vsebino še niso seznanjeni. Načeloma pa zavod pozdravlja vse ukrepe, ki krepijo javni zdravstveni sistem v Sloveniji in zagotavljajo boljšo dostopnost pacientov do zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, so poudarili.