Šabeder je po seji vlade pojasnil, da aneks številka ena ureja zgornjo mejo opredelitev za osebne zdravnike, ki je zdaj pri 1.895 glavarinskih količnikih. Poudaril je, da obstoječi zdravniški timi, ki trenutno presegajo ta količnik, ne bodo izpisovali obstoječih pacientov. Bodo pa paciente spodbujali k izbiri zdravnikov, ki imajo nižji glavarinski količnik.

Prav tako se bo mogoče opredeliti pri zdravnikih, ki sicer presegajo z aneksom št. 1 določen normativ, a ne presegajo državnega povprečja, ki trenutno znaša 2.406 glavarinskih količnikov. S tem je ministrstvo za zdravje odstopilo od določbe splošnega dogovora za leto 2019, ki je do zdaj kot zgornjo mejo za opredelitev postavljal povprečje glavarinskega količnika v posamezni regiji in ne na ravni države.

Muževič: Pomemben hiter sprejem aneksa št. 2

Danes sprejeti aneks mladim zdravnikom ne more biti popotnica k odločitvi za specializacijo iz družinske medicine, je ocenil Predsednik sindikata družinskih zdravnikov Igor Muževič. "To je dobra popotnica, da ne razpade trenutni sistem družinske medicine. Mi vemo, da se v danem trenutku v tem časovnem roku več kot to ni dalo narediti," je dejal.

V sindikatu družinskih zdravnikov se strinjajo tudi z izjavo ministra za zdravje Aleša Šabedra, da je bil sprejem aneksa nujni prvi korak k dolgemu in napornemu urejanju razmer v zdravstvu na splošno. "Po dolgem času je to prvič, da je minister dejansko prisluhnil zahtevam družinskih zdravnikov," je še dejal Muževič. A je opozoril, da bo še pomembnejši hiter sprejem aneksa številka dve.

Kranjski zdravniki še niso odločeni glede umikov odpovedi

Prav povprečje glede na regijo je kranjske zdravnike pahnilo v preobremenjenost, saj so morali sprejeti več bolnikov kot drugod, saj je povprečje njihove regije znašalo 2.700 glavarinskih količnikov. Zato so aprila podali odpovedi pogodb o zaposlitvi. Sprejem aneksa številka ena k splošnemu dogovoru so ocenili za korak v pravo smer. Ali bodo odpovedi umaknili, pa še ni znano. Kranjski zdravniki se bodo o tem predvidoma odločali zvečer in odločitev sporočili v petek.

Direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske Jože Veternik in direktorica Zdravstvenega doma Kranj Lilijana Gantar Žura pričakujeta, da bodo po sprejemu aneksa zdravniki svoje odpovedi umaknili, preklicali oziroma zamrznili in da bo delo v zdravstvenem domu, kjer trenutno zaradi koriščenja dopustov v odpovednem roku velja posebna organizacija dela, junija lahko znova normalno steklo.

V nasprotnem primeru bi se kranjskemu primarnemu zdravstvu s 1. junijem obetal kolaps, saj je odpovedi podalo kar 24 od 34 zdravnikov družinske medicine, ki imajo svoje ambulante na območju Kranja, Šenčurja, Cerkelj, Naklega, Preddvora in Jezerskega. Gantar Žura je povedala, da ima od zdravnikov zagotovila, da bodo odpovedi po sprejemu aneksa ena umaknili, vendar pod pogojem, da se nadaljuje tudi priprava preostalih ukrepov, na čelu z aneksom dve in zagotovitvijo finančne podpore predvidenim ukrepom.

Kaj pravijo mariborski in celjski zdravniki?

Odločitev vlade pa je očitno nekoliko pomirila mariborske zdravnike. Ti s 1. junijem ne bodo uresničili napovedi glede kolektivnih odpovedi, jih bodo pa septembra, če do takrat ne bo sprejet aneks številka dve, ki bo zagotovil ustrezno plačilo, je poročal Radio Slovenija.

Celjski zdravniki, ki so na podlagi obljube ministra Šabedra o sprejemu aneksa zamrznili svoje napovedane odpovedi, pa bodo svojo odločitev po potezi vlade sporočili v prihodnjih dneh.

Šabeder: Pacienti ne bodo ostali brez osebnega zdravnika

Bistveno za paciente pa je, kot je dejal Šabeder, da bodo torej tudi zdravniki, ki imajo že izpolnjen normativ 1.895 količnikov, začasno opredeljevali bolnike do državnega povprečja. Ob tem pa bo pacient moral biti obveščen o tem, da je njegov osebni zdravnik le začasen. "Timi, ki presegajo normativ, ne izpisujejo, temveč spodbujajo opredelitev pri zdravnikih z manjšim številom glavarinskega količnika," je pojasnil Šabeder in dodal, da aneks ne posega v obračunske modele in nima finančnih posledic, je pa prvi korak "k reševanju problematike družinskih zdravnikov in prvi korak na dolgi težki poti k izboljšanju razmer v javnem zdravstvu".

Minister je še poudaril, da aneks ne rešuje trenutnega položaja v družinski medicini, "saj imamo toliko zdravnikov, kot jih imamo. Gre za korak v prihodnost, ko bomo zagotovili dovolj veliko število timov, da se ta obremenitev manjša."

Združenje zdravstvenih zavodov pozdravilo sprejetje aneksa

Tudi v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije ob sprejemu aneksa pozdravljajo vse rešitve, ki lahko prispevajo k umirjanju razmer v zdravstvu na primarni ravni. A hkrati pričakujejo, da bo z drugim aneksom k splošnemu dogovoru zagotovljeno stoodstotno financiranje timov.

V združenju so tudi opozorili, da vsakoletno zniževanje obremenitev zdravnikov za pet odstotkov, kot je določeno s sporazumom o začasni prekinitvi stavke med vlado in zdravniškim sindikatom Fides, ni uresničljivo. To bi namreč pomenilo, da bi do leta 2024 potrebovali več kot 500 novih zdravnikov družinske medicine.

"Ob trenutnem pomanjkanju zdravnikov in ob sedanjem zanimanju mladih zdravnikov za specializacijo družinske medicine tega cilja ne bo mogoče doseči. Za doseganje tega cilja so potrebni ukrepi na nivoju zdravstvene politike, sicer izvajalci ne morejo prevzemati odgovornosti, da noben bolnik ne bo ostal brez izbranega osebnega zdravnika," so opozorili v sporočilu za javnost.

Aneks ne bo dovolj, potrebna je celovita reforma

Zdravniki tudi opozarjajo, da pričakujejo pravo reformo in da korektivi niso dovolj. Med drugim pričakujejo uvedbo inštituta kakovosti in varnosti, nekrivdne odgovornosti ter predvsem boljše delovne razmere: "Take razmere, v katerih ne bodo prisiljeni k površnemu in hitremu delu. Pogoje, pod katerimi bodo lahko uporabljali preiskave, ki so sicer na voljo, a ji zaradi čakalnih vrst ne morejo," je za Radio Slovenija v sredo povedala predsednica zbornice, Zdenka Čebašek Travnik.