Gre za bolnišnična zdravila, katerih cena v priporočenem odmerku presega 5000 evrov na osebo v enem letu, predpisujejo pa jih vse več. Leta 2016 so jih predpisali za dobrih 68 milijonov evrov, leta 2017 za 73,5 milijona, lani pa za 96,4 milijona evrov.

Kot razkriva publikacija o porabi bolnišničnih zdravil v letu 2018, ki so jo pripravili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je glavni razlog za porast bistvena širitev zdravljenja onkoloških bolnikov s t. i. imunoterapijo, novimi tarčnimi zdravili, ki delujejo prek imunskega sistema. Zdravila za rakava obolenja so tudi največja skupina med dragimi bolnišničnimi zdravili, v letu 2018 so jih v bolnišnicah predpisali za 43,5 milijona evrov. Večinoma se uporabljajo za zdravljenje metastatskih vrst raka in levkemij.

Na dvig stroškov za bolnišnična zdravila je vplivalo tudi novo zdravilo za otroke s spinalno mišično atrofijo, ki doslej niso imeli možnosti zdravljenja, in širša poraba zdravil za druge hude bolezni.

Povečuje se tudi poraba bioloških, tarčnih in drugih dragih zdravil na recept.

Vse več zdravil se lahko uporablja doma
Vse več onkoloških bolnikov in bolnikov z drugimi hudimi boleznimi se lahko z novimi, dragimi zdravili, ki se predpisujejo na recept, zdravi doma. Ta zdravila je v letu 2018 prejelo 18.787 zavarovanih oseb, povprečen strošek dragih zdravil na osebo pa je znašal 9044 evrov, piše v poročilu ZZZS za leto 2018.

Po besedah vodje oddelka za zdravila na ZZZS-ju Jurija Fürsta je bolnikom v Sloveniji na voljo velika večina dragih bolnišničnih zdravil. Vsako leto pridejo na trg nova draga zdravila, večinoma gre za izvirna zdravila, in ne generična. Po njegovih besedah jim s pogajanji sicer uspe doseči nižje cene, a pri zdravilih, ki so inovativna in pomenijo preboj na področju zdravljenja posamezne bolezni, je pogajalska moč ZZZS-ja bistveno slabša.

Poleg dragih bolnišničnih zdravil je bilo v letu 2018 v bolnišnicah v Sloveniji porabljenih 121,7 milijona evrov za zdravila, od tega v splošnih bolnišnicah dobrih 70 milijonov evrov, v specialnih bolnišnicah 48,8 milijona in v psihiatričnih bolnišnicah 2,9 milijona evrov, kažejo podatki v publikaciji Prikaz porabe bolnišničnih zdravil v Sloveniji za leto 2018.

Tudi med bolnišničnimi zdravili, ki se ne štejejo kot draga zdravila, je bilo največ (41,6 milijonov evrov) porabljenih za zdravila za rakave bolnike in imunomodulatorje, kažejo podatki v poročilu NIJZ-ja.

V splošnih bolnišnicah je bilo leta 2018 največ porabljenih zdravil za bolezni krvi in krvotvornih organov (4,4 milijona evrov), za zdravila za bolezni prebavil in presnove (4,3 milijona evrov) in zdravila za bolezni srca in ožilja (3,3 milijona evrov).

NIJZ spremlja tudi porabo ambulantno predpisanih zdravil (tako zelene kot bele recepte). Od leta 2005 naprej je poraba ambulantno predpisanih zdravil naraščala do leta 2010, potem pa je v obdobju do 2014 prišlo do zmanjšanja predpisovanja, od takrat pa znova narašča.