"Čakalne dobe so nujno zlo in so tudi merilo učinkovitosti delovanja zdravstvenega sistema," je v uvodu novinarske konference, ki jo je Slovenska medicinska akademija pripravila v sodelovanju s Slovenskim zdravniškim društvom in Zdravniško zbornico Slovenije, dejal predsednik Slovenske medicinske akademije Pavel Poredoš. Poudaril je, da čakalne dobe obstajajo v vsakem zdravstvenem sistemu in da moramo pri tem na podlagi strokovnih meril ločiti dopustne in nedopustne čakalne dobe, a ob tem stremeti k skrajševanju obeh kategorij.

V slovenskem zdravstvenem sistemu so po navedbah Poredoša čakalne dobe najdaljše za ortopedske in okulistične operacije ter za različne posege na ožilju. Med glavne vzroke za nedopustno dolge čakalne dobe po besedah Poredoša sodijo pomanjkanje zdravnikov, zlasti na primarni ravni, organizacija zdravstvenega varstva in neustrezno financiranje zdravstvenih storitev.

Opozoril je, da so družinski zdravniki na primarni ravni obremenjeni, saj zaradi kadrovskega pomanjkanja ne morejo pokriti večine potreb bolnikov. Navedel je izsledke analize, ki je Slovenijo po številu zdravnikov na 1000 prebivalcev med 35 evropskimi državami uvrstila na 29. mesto. Ob tem je pomanjkljiva tudi infrastruktura, primanjkuje pa tudi medicinskih sester, je naštel Poredoš.

"Upam si trditi, da pomanjkanja zdravnikov ne bomo razrešili zgolj z uvozom zdravnikov, ki v vedno manjšam obsegu prihajajo tudi iz republik nekdanje Jugoslavije, kajti ni pričakovati prihodov kolegov iz razvitih zahodnoevropskih držav, kjer je njihov dohodek od dva- do trikrat večji kot v Sloveniji," je dejal.

Sistem bi bil učinkovitejši, če bi vsi izvajalci delovali pod enakimi pogoji

Da bi zmanjšali čakalne dobe, je po mnenju Poredoša treba zdravnikom omogočiti različne oblike dela in tistim, ki delujejo na področju javnega zdravstva, omogočiti, da v svojem prostem času opravljajo delo pri katerem koli delodajalcu, saj se tako lahko poveča dostopnost do zdravstvenih storitev.

"Mi sicer podpiramo, da zdravniki v svojem prostem času izvajajo dodatne storitve pri primarnem delodajalcu v okviru javnega sistema, toda za to morajo biti ustrezno nagrajeni in imeti pogoje za izvajanje dejavnosti, ki so primerljivi s tistimi pri koncesionarjih ali zasebnikih," je poudaril.

Dodal je, da bi bil zdravstveni sistem učinkovitejši in tudi dostopnost do zdravstvenih storitev večja, če bi izvajalci zdravstvenega varstva delovali pod enakimi pogoji in da bi tudi za koncesionarje ob ustreznem nagrajevanju veljala obveza, da pokrivajo 24-urno zdravstveno varstvo in da zagotavljajo oskrbo urgentnih bolnikov.

Zaradi neustreznega financiranja se ponekod "izogibajo dragih pacientov"

Kot enega od glavnih razlogov za omejeno realizacijo programov zdravstvenega varstva in podaljševanje čakalnih vrst je Poredoš navedel tudi "neustrezno financiranje zdravstvenih storitev od ZZZS-ja". Košarica uslug, ki jih ponuja zavarovalnica, je po njegovih opozorilih glede na razpoložljiva sredstva preobilna, zato zavarovalnica razpisuje zdravstvene programe v omejenem obsegu in so tisti, ki jih presegajo, včasih "šikanirani kot zgubarji".

Poleg tega zavarovalnica cen zdravstvenih storitev ne postavlja ne na osnovi realne ocene stroškov, je poudaril in dodal, da se "zato nekatere zdravstvene ustanove izogibajo dragih pacientov, ki nato po nepotrebnem končajo v terciarnih ustanovah".

"Kljub deklarirano dolgim čakalnim dobam pa je naš zdravstveni sistem vendarle učinkovit in se kljub omejeni finančni podpori rezultati našega zdravstvenega varstva v večini področij lahko primerjajo z večino tudi bogatejših evropskih držav," je poudaril predsednik Slovenske medicinske akademije.

Sorodna novica Pomanjkanje dermatologov: Večina jih iz javnega zdravstva odhaja zaradi velikih obremenitev

Bojana Beović: Zaostajamo za povprečjem EU-ja

"Upam si trditi, da so številne nepotrebne napotitve pravzaprav rezultat tega, da zdravniki na primarni ravni nimajo dovolj časa, da bi postavili diagnozo," je opozorila tudi predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović.

Čeprav se je skupno število zdravnikov v zadnjem času postopno povečevalo, Slovenija po razmerju med zdravniki in številom prebivalcev še vedno zaostaja za povprečjem EU-ja, je pojasnila. Med razlogi za povečane potrebe po zdravnikih je poudarila daljšanje življenjske dobe in razvoj medicine z novimi postopki zdravljenja, ki so na voljo bolnikom. Po oceni, ki jo je poudarila, v Sloveniji primanjkuje približno 1300 zdravnikov.

Pozvala je k skrajni previdnosti pri povečevanju števila razpisnih mest na medicinskih fakultetah. Povečevanje je po njenih besedah mogoče, vendar postopno in ob dobro izobraženih profesorjih. Glede "uvoza" tujih zdravnikov pa je dejala, da se je v zadnjem času število tujih zdravnikov, ki se vpišejo v zdravniško zbornico, nekoliko povečalo. Kot razlog je navedla izredne napore direktorjev zdravstvenih domov in županov, da pritegnejo zlasti zdravnike iz držav nekdanje Jugoslavije. Se pa tam razmere za zdravnike izboljšujejo, zato Slovenija zanje ni več privlačna, je poudarila Beović.

"Presenetljiv je tudi uspeh tujih diplomantov na strokovnem izpitu v Sloveniji. V zadnjem času je uspešno opravilo ta izpit samo 61 odstotkov tujih diplomantov, medtem ko je ta delež za slovenske diplomante 95 odstotkov," je pojasnila.

Fras: Treba je objavljati podatke

Predstojnik interne klinike ljubljanskega kliničnega centra Zlatko Fras je pojasnil, da so slovenski revmatologi pred leti ugotovili, da kljub dolgim čakalnim dobam slovenski bolniki do bioloških zdravil pridejo hitreje od številnih evropskih držav. Po drugi strani pa v čakalnih vrstah pogosto čakajo bolniki, ki neke zdravstvene storitve sploh ne potrebujejo. Zato je pozval k objavljanju podatkov, ki bodo čim bolj realno prikazovali dejansko stanje.

Član Slovenske medicinske akademije in profesor na ljubljanski medicinski fakulteti Aleš Blinc je opozoril, da predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je trenutno v javni razpravi, ne bi vplival na kapaciteto javnih zdravstvenih zavodov, ob tem bi verjetno zmanjšal kapacitete zasebnega zdravstva, ne bi pa vplival na plačevanje zdravstvenih storitev.