Začenja se teden boja proti raku, trajal bo do petka. V torek bodo na Onkološkem institutu izvedli dan odprtih vrat, v okviru katerega pripravljajo tudi izobraževalni program. Druga polovica tedna pa bo med drugim namenjena predstavitvam društev za boj proti raku in ozaveščanju o škodljivosti kajenja.

Rak je skupno ime za več bolezni, za katere je značilna nenadzorovana in nenormalna rast telesnih celic. Rakave celice lahko prodirajo v okoliško tkivo ali s krvjo in limfo zaidejo tudi v druge dele telesa, kjer nastanejo zasevki oziroma metastaze rakavega tkiva, bolezen opredeljujejo na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja.

Tveganja: okolje, dednost in vedenje
Kdo bo zbolel in za katerim rakom, z medsebojnimi učinki med drugim določajo dejavniki iz okolja in načina življenja ter dedna nagnjenost. Gre za tako imenovane dejavnike tveganja. Izpostavljenost posameznemu dejavniku tveganja namreč še ne pomeni, da bo vsak izpostavljeni zagotovo zbolel. Pomeni pa večjo verjetnost, da bo zbolel, v primerjavi s tistim, ki temu dejavniku ni izpostavljen. Polovica vseh vrst raka je posledica načina življenja, ki vključuje kajenje, nezdravo prehrano, čezmerno uživanje alkohola in nezadostno telesno dejavnost, ter bioloških, kemičnih in fizikalnih učinkov dejavnikov iz okolja.

Med najpogostejše rake v Sloveniji sodijo rak kože, debelega črevesa in danke, pljuč, dojke in prostate. Pojavnost vseh rakavih bolezni se po ugotovitvah inštituta postopno povečuje in se je v zadnjih dvajsetih letih skoraj podvojila. S staranjem prebivalstva se povečuje tudi ogroženost obolevnosti za rakom. Rak je drugi najpogostejši vzrok smrti prebivalcev Slovenije.

K zmanjšanju obolevnosti in umrljivosti za rakom veliko lahko pripomoreta preprečevanje in zgodnje odkrivanje bolezni. Veliko je dokazov, da je mogoče zmanjšati verjetnost za nastanek raka z zdravim načinom življenja, ki vključuje nekajenje, zdravo prehrano, vsakdanjo zadostno telesno dejavnost, vzdrževanje normalne telesne teže, omejevanje uživanja alkoholnih pijač, zaščito pred škodljivimi učinki sončnih žarkov ter spoštovanje predpisov o varnosti pri delu, pišejo na inštitutu.

Zgodnje odkrivanje rešuje življenja
Ker je zdravljenje zgodaj odkritega raka uspešnejše, so ključnega pomena presejalni programi, namenjeni odkrivanju bolezni, ko simptomi še niso očitni. Spremembe v tkivu, iz katerih bi se pozneje lahko razvil rak, je mogoče odstraniti in tako preprečiti bolezen. V Sloveniji se izvajajo presejalni programi za odkrivanje raka in predrakavih sprememb materničnega vratu (Zora), dojk (Dora) ter debelega črevesa in danke (Svit).

Podatki registra raka kažejo, da v zadnjih letih za rakom letno zboli več kot 12.000 Slovencev, okoli 6.500 moških in okoli 6.000 žensk, umre pa jih nekaj več kot 5.700, približno 3.200 moških in 2.500 žensk.

Petletno relativno preživetje odraslih slovenskih bolnikov s katero koli vrsto raka (brez nemelanomskega kožnega), ki so zboleli v obdobju 2006—2010, je bilo 50-odstotno, bolnic pa skoraj 60-odstotno.