Na Statističnem uradu trende in številke, povezane z demografijo, spremlja Tina Žnidaršič. Kot pravi, v statistiki o poznem starševstvu govorimo od starosti 35 let naprej, pri tem spremljajo predvsem matere. "Med vsemi materami, ki so rodile v 80. letih, je bilo takih mam, ki so bile stare 35 let ali več, pet odstotkov. Do leta 2000 se je ta delež dvignil na 10 odstotkov, lani pa je bil že 22-odstoten, torej najvišji doslej."

Statistika: Ženske, ki v Sloveniji rojevajo, so vse starejše

Tina Žnidaršič opaža, da se je rodnostno vedenje najizraziteje spremenilo med najmlajšimi ženskami. Potem ko so pred 55 leti največ otrok rodile ženske, stare od 20 do 24 let, so zdaj te ženske tiste, ki jih rodijo najmanj. "V zadnjih 10 letih so ženske, stare od 35 do 39 let, rodile več otrok kot ženske, stare od 20 do 24 let."

Lani je bila ženska, ki je v Sloveniji prvič postala mama, stara 29,7 leta, moški pa so v povprečju tri leta starejši. "Če opazujemo vse ženske v Sloveniji, stare 15 let in več, so rodile 1,5 otroka. Med tistimi, ki pa so rodile, je največ žensk, 40 odstotkov, rodilo dva otroka. Če pa spremljamo samo tiste ženske, ki so zaključile rodno dobo, torej pri starosti okoli 42 let, so pa v povprečju imele 1,7 otroka. Je pa bilo med temi 42-letnicami 15 odstotkov takih, ki niso rodile, in ta delež se tudi povečuje."

Tradicionalno je regija z najvišjo rodnostjo pri nas jugovzhodna Slovenija, tam so matere ob rojstvu prvega otroka tudi najmlajše, povprečno 28,4 leta. Najstarejše pa so bile matere v obalno-kraški regiji, kjer pa imajo ob rojstvu prvega otroka v povprečju 30,7 leta. Čisto za petami so jim matere iz osrednjeslovenske regije, ki je bila prva regija v Sloveniji, kjer je delež starejših mater ob rojstvu prvega otroka že pred 12 leti presegel 20 odstotkov. "V občini Ljubljana so bile mame, ki so lani rodile prvič, stare 31,3 leta. Leto in pol starejše od povprečja. Med tistimi, ki so rodile prvič, jih je bilo 23 odstotkov starejših od 35 let, mlajših od 25 let, ki so rodile prvič, je bilo pa 13 odstotkov."

V aktualni Frekvenci X se vprašujemo, kakšno besedo ima pri poznem starševstvu genetika in kako je pri nas z zamrzovanjem jajčec, ki postaja v nekaterih zahodnih državah vse pogostejša praksa.

Slovenija je v primerjavi z Evropo v evropskem povprečju, ki je za žensko 29,7 leta ob rojstvu prvega otroka. "Najstarejše mame, ki so prvič rodile v letu 2022, so v Italiji, stare so bile 31,7 leta. Več kot 30 let ob rojstvu prvega otroka so imele v povprečju tudi mame na Irskem, v Španiji, Luksemburgu in Švici, najmlajše pa so bile v Bolgariji, kjer so imele leta 2022 ob rojstvu prvega otroka 26,5 leta, torej so pet let mlajše od mam v Italiji."

Tudi v preteklosti ni bilo sicer mlado starševstvo pri ženskah vedno pravilo. Kot študije povzema Tina Žnidaršič, "je bila ženska konec 19. stoletja ob rojstvu prvega otroka stara od 26 do 27 let, podobno kot smo beležili okoli 1990". Takrat je bila po njenih besedah višja povprečna starost mater ob rojstvu prvega otroka povezana s poznim sklepanjem porok kot posledica pravil dedovanja in ekonomskih preprek. Zelo mlade pa so ženske vstopale v materinstvo v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, ko so ob rojstvu prvega otroka v povprečju štele komaj 23 let.

Genetika ima v povezavi s staranjem staršev svoje zakonitosti

Čeprav se starost mater zvišuje, narava deluje po ukoreninjenih principih. Kot pravi Luca Lovrečić s Kliničnega inštituta za genomsko medicino v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, se v genetiki pri ženskih krivulja tveganja, da se ji rodi otrok s kromosomsko okvaro, iz linearne v eksponentno prevesi pri približno 35 letih. "Starejša ko je ženska, ki zanosi, večje je tveganje, da jajčece s seboj prinaša neustrezno število kromosomov. Kakšnega premalo ali preveč. Ker so kromosomske okvare težke in nezdružljive s preživetjem, velike večine kromosomskih sindromov praktično ne vidimo. A pri genetski analizi splavkov so v polovici primerov zgodnjih splavov ugotovili kromosomske napake. Več kromosomskih napak je bilo vzrok za spontano prekinitev nosečnosti pri starejših mamicah." Luca Lovrečić, sicer specialistka klinične in laboratorijske medicinske genetike in izredna profesorica za humano genetiko na ljubljanski medicinski fakulteti, ob tem dodaja, da do 35. leta tveganje pri ženski za rojstvo otroka s kromosomsko napako narašča počasi, po tem letu pa se eksponentno poveča. "Pri 40. letu ima vsaka stota bodoča mamica tveganje, da ima otroka s kromosomsko okvaro, potem pa eksponentno vsako leto več."

Ob najbolj poznanem Downovem sindromu ali trisomiji 21, to je kromosomska motnja, ki jo povzroči dodatni 21. kromosom, sogovornica med najpogostejšimi kromosomskimi napakami, povezanimi s starostjo žensk, omeni še nepravilnosti pri kromosomih 18 in 13. "Večina teh nosečnosti se spontano prekine. To so avtosomi, imamo pa še spolne kromosome – ti pa so drugačni. Nepravilnosti v njihovem številu so združljive s preživetjem in niso povezane s starostjo mamice. Večinoma ne vplivajo pomembno na rast in razvoj posameznika, bolj na hormonski status in plodnost."

Kaj pa starost in moški?

Začetek poznega starševstva pri moških ni tako fiksen kot pri ženskah, ampak se po besedah sogovornice začne od 40. do 50. leta, odvisno od raziskav. Pri moških je nastanek spolnih celic popolnoma drugačen, pojasnjuje. "Pri ženskah v vsem njihovem življenju zarodne jajčne celice preidejo skozi približno 23 delitev, spermiji pa pri moških nastajajo vse življenje, njihova zarodna celica se pri tem deli več kot 1000-krat. Ker je teh delitev toliko, govorimo o druge vrste napakah, ki so spremembe ene same črke v našem dednem zapisu, torej o točkovni spremembi enega samega nukleotida." Če je ta sprememba na ključnem mestu, lahko spermij s sabo nosi genetsko bolezen.

Večinoma oziroma na našo srečo pa te spremembe v našem velikanskem zapisu niso na ključnih mestih. Kot pravi Luca Lovrečić, vsak posameznik ob rojstvu prinese s seboj od 40 do 50 takih sprememb, ki so glede na starše nastale na novo in niso nujno povezane s starostjo staršev. "No, dokazali pa so, da s starostjo moških narašča tveganje, da se v določenih genih dogodi in prenese v novo generacijo neka genetska okvara."

Najpogostejše točkovne spremembe v genetskem zapisu, povezane s starostjo moških, povzročajo genetske bolezni, kot so nevrofibromatoza, ahondroplazija, crouzonov sindrom, sindrom Treacher Collins … "Moški, starejši kot 40 let, ima desetkrat večje tveganje, da spočne otroka s temi boleznimi, kot mlajši moški, a je to tveganje še vedno zelo majhno." In zakaj prav te bolezni? Kot pojasnjuje, "lahko nekateri od genov, ki so povezani s temi boleznimi, vplivajo tudi na to, da je spermij hitrejši in gibljivejši. Druga razlaga pa je, da geni, ki so povezani s temi boleznimi, hkrati vplivajo na delitveni potencial zarodnih celic. Taka celica tako generira večje število spermijev z genetsko okvaro in ti spermiji imajo večjo selekcijsko prednost."

Ultrazvok dostikrat ne pokaže genetskih bolezni

Z genetskimi testi v nosečnosti v redni rutinski praksi trenutno izključujejo približno 1000 sindromov, kot pojasnjuje Luca Lovrečić, pri nosečnicah, kjer se pokaže tveganje, pogledajo maksimalno, kar se pogledati da. "Vedno pa je mogoče, da se vseeno rodi otrok z genetsko boleznijo. Ultrazvok ne more napovedati razvojnega oziroma kognitivnega potenciala otroka, ampak bolj nepravilnosti organskih sistemov." Kot pove, prav tako še ne poznajo vseh genov, ob tem skoraj vsak mesec odkrijejo kakšno novo povezavo med genom in boleznijo pri človeku. "Za 8000 genov v našem dednem zapisu vedo, kaj počnejo, za 6000 pa je treba še ugotoviti, s čim so povezani pri človeku."

Vpliv starosti na plodnost

Genetičarka Luca Lovrečić ob tem opozori, da se z leti zmanjšuje tudi naša plodna potentnost. "Vse več je prezgodnjih odpovedi delovanja jajčnikov, pa tudi spermiogrami kažejo nekatere vedno slabše parametre." Kakšni so razlogi? Kot strne, gre najbrž za splošen vpliv stresa, okoljskih faktorjev, prehrane, pomanjkanja gibanja. "Vse to prispeva k temu, da se možnost zanositve s starostjo manjša."

Če pari ne morejo spočeti otroka po naravni poti, pogosto poiščejo pomoč strokovnjakov. Pri nas imamo za to specializirane tri centre, ki opravljajo postopke zunajtelesne oploditve – v Ljubljani, Mariboru in od letos tudi v Postojni. Po besedah Nine Jančar, ki od leta 2017 vodi oddelek za zunajtelesno oploditev na ginekološki kliniki v ljubljanskem kliničnem centru, letno na njihovem oddelku opravijo 1500 postopkov umetne oploditve, povprečna starost pacientk pa je 35 let.

Uspešnost postopkov se zelo spreminja s starostjo žensk, pri starosti 35 let ali manj je, kot pravi, uspešnih 40 odstotkov zanositev. "Splavov je približno tretjina tudi pri tako mladih, podobno kot v splošni populaciji. Tako da je pri tej starosti živorojenih otrok pri nekaj več kot 30 odstotkih zanositev. Pozneje, do 43. leta, je zanositev z lastnimi celicami samo še 12 odstotkov in več kot 85 odstotkov teh zanositev se žal konča s spontanim splavom kot posledica zaradi starosti okvarjenih jajčnih celic. Pri starosti 44 in več let živorojenih otrok z lastno jajčno celico ni, ker se vse zanositve, ki se zgodijo, in teh je manj kot odstotek, tudi končajo s spontanim splavom."

Pri nas socialnega zamrzovanja jajčec ni

V nekaterih državah po svetu se začenja kazati trend, da se ženske odločajo za krioprezervacijo jajčnih celic iz nemedicinskih razlogov, kot so odsotnost primernega partnerja za ustvarjanje družine, kariera in pa drugi socialni in finančni razlogi. Gre za tako imenovano socialno zamrzovanje jajčec, pri katerem ženske, ki želijo ohraniti sposobnost oploditve svojih lastnih jajčnih celic v poznejši starosti, zamrznejo jajčeca v mlajših letih reproduktivnega obdobja. Svoja jajčeca lahko za nekaj tisoč evrov v Evropi zamrznete v Veliki Britaniji, Španiji, Grčiji, na Portugalskem, Islandiji, Irskem, Slovaškem, velikokrat slišimo, da tudi na Češkem.

V Sloveniji to ni mogoče, zamrznitev jajčec pri nas izvajajo le na stroške zdravstvenega zavarovanja, in to pri tistih ženskah, ki imajo za to jasen medicinski razlog, kot je grožnja prezgodnje odpovedi jajčnikov, endometrioza in v največ primerih – rak. "Večinoma gre za onkološke bolnice, ki jim odkrijejo raka v mladih letih. Največ bolnic ima raka dojke, takoj za njimi pa sledijo limfomi, na primer Hodgkinov limfom; ti dve bolezni skupaj naneseta kar 60 odstotkov tovrstnih primerov pri nas, preostalo pa so redkejše bolezni."

Kemoterapija in druga invazivna zdravljenja so lahko zelo agresivni in v nekaterih primerih tudi uničijo zalogo jajčec v jajčnikih, zato je smiselno razmisliti o zamrzovanju jajčec, to pa nam slovenski zdravstveni sistem v primeru bolezni omogoča.

Bolnice, ki jim odkrijejo tovrstne bolezni, o možnosti zamrznitve jajčec obvesti onkolog ali hematolog, ki jih zdravi. Stvari potem potekajo zelo hitro: "Če imamo na primer 14 dni časa, kolikor potrebujemo za postopek stimulacije jajčnikov, potem se odločimo za zamrzovanje jajčnih celic. Če gre za par v stabilni partnerski zvezi, lahko shranimo tudi zarodke."

Rak pri 24 letih, a jajčeca lahko rešijo

Po predhodni stimulaciji jajčnikov letno obravnavajo od 20 do 40 takih pacientk. Ena letošnjih pacientk je tudi 24-letna Klara Lotrič, ki se od avgusta zdravi zaradi kostnega raka. Pravi, da je bila diagnoza zanjo velik šok, zato je hvaležna, da so ji ob tem predstavili možnost hrambe jajčnih celic za morebitno poznejšo nosečnost. "Poklicali so me z ortopedske klinike, kjer so me že prej operirali. Ko so dobili izvide, so mi na ginekološki kliniki uredili napotnico. Vse je steklo zelo hitro, v nekaj dneh sem bila že na vrsti."

Klara poudarja, da ob tem ni imela nobenih hujših stranskih učinkov, razen napihnjenosti in bolj aknaste kože. Ko pa so ji odvzeli jajčne celice, se je telo spet postavilo v ravnovesje. Kolikor se lahko postavi ob taki bolezni. "Edino malo neprijetno je, ker na začetku približno 10 dni dobivaš injekcije za rast jajčnih celic. Med samim postopkom odvzema pa so me uspavali, tako da sem se zbudila, ko je bilo že vse končano."

Kdaj pa je kakovost jajčec najboljša?

Kot pojasnjuje Nina Jančar z ginekološke klinike, "so jajčeca pri 20 letih tudi slabša, prav tako kot potem po 40. letu. Narava nas je naredila tako, da dekleta v puberteti ne zanosijo prezgodaj. Tako da je optimalen čas za zanositev nekje od 25. do 32. leta, takrat so jajčne celice najkakovostnejše."

A da je zanositev uspešna, potrebujejo pri ženski, stari približno 25 let, približno 15 jajčnih celic, pri ženskah, starih 35 let ali več, pa 25 celic in več. Pri tej starosti je namreč že veliko jajčec nekakovostnih in nesposobnih za oploditev. Po 40. letu se kakovost še poslabša in je skorajda nemogoče dobiti 25 jajčnih celic, ki bi bile tako kakovostne, da bi preživele zamrzovanje. "Pri zarodkih jih zamrzovanje preživi več kot 80 ali celo več kot 90 odstotkov, pri jajčnih celicah pa govorimo o približno 60-odstotni možnosti preživetja. In tudi če jajčne celice preživijo odmrzovanje, se vse ne oplodijo in potem se tudi vse, ki so se oplodile, ne razvijejo do kakovostnih zarodkov, torej do petega dneva in tako imenovane stopnje blastociste."

Genetski material shranjujejo tudi pri moških. "Tako je, sodelovanje z onkologi na področju raka pri moških in pa z urologi je prav tako že vrsto let utečeno. Fante oziroma moške napotijo v Leonišče, kjer imamo androloški laboratorij in tudi semensko banko."