Predsednik sveta Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB) Igor Gregorič se je v svojem predavanju na posvetu o podatkih v zdravstvu dotaknil tudi programa otroške kardiokirurgije v UKC-ju Ljubljana. Ocenil je, da se je stanje programa v zadnjih štirih letih še poslabšalo in je "katastrofalno".
Gregorič je tudi izrazil razočaranje zaradi "gonje" proti NIOSB-ju, ki jo v zadnjem času opaža v javnosti. Po njegovih besedah ugotovitve njenih akterjev, da NIOSB ni potreben, temeljijo na lažnih novicah. Znova je ustanovitev samostojnega inštituta označil za najboljšo pot k rešitvi problematike.
Na poslabšanje stanja programa otroške kardiokirurgije v UKC-ju so vplivali odhod kardiologov, propad intenzivne terapije in odhod specializantov otroške kardiokirurgije, pa je Gregorič dejal v izjavi za medije ob robu posveta. Razloge za slabo komunikacijo med vodstvoma NIOSB-ja in UKC-ja vidi v različni "filozofiji" in različnih podatkih, na katere se sklicuje vsaka od strani.
Na novinarsko vprašanje o prihodnosti NIOSB-ja je Gregorič odgovoril, da je vse odvisno od odločitve, ki jo bo sprejela nova vlada oz. minister za zdravje Samo Fakin. Pojasnil je, da za zdaj nima podatkov, kdaj bodo pristojni sprejeli odločitev, upa pa, da se bo to v dobro bolnikov zgodilo čim prej.
Šabeder: To je demagogija
Generalni direktor ljubljanskega UKC-ja Aleš Šabeder je v svojem predavanju na posvetu Gregoriču, ki je nastopil pred njim, poleg demagogije tudi očital, da zadnja pol leta zavrača kakršne koli pogovore o odnosu med UKC-jem in NIOSB-jem pri vprašanju otroške kardiokirurgije. Zadnje sta tako Gregorič kot v. d. direktorja NIOSB-ja Brane Dobnikar zanikala.
Fakin je sicer v ponedeljek po pogovoru z varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer v izjavi za medije pojasnil, da so na ministrstvu za zdravje v postopku usklajevanja med NIOSB-jem in UKC-jem Ljubljana. Dejal je, da dolgoročno rešitev problematike otroške kardiokirurgije vidi v centru, ki bi deloval v okviru UKC-ja kot posebni oddelek.
"Vendar bo tudi ta posebni oddelek imel iste težave, kot jih ima danes, se pravi majhno število bolnikov in s tem manjšo kritično maso posebej za to usposobljenih zdravnikov," je opozoril Fakin. Tudi zato po njegovih besedah na ministrstvu razmišljajo o povezavah s sosednjimi državami, če bi v Sloveniji nastal referenčni center z mednarodnimi standardi.
O poročilu tujega kirurga
Šabeder se tudi ob robu seje sveta zavoda ni mogel izogniti vprašanju otroške srčne kirurgije. Poročilo tujega kirurga, ki je v UKC prišel v okviru NIOSB-ja in opozarja na nekatere pomanjkljivosti, je po Šabedrovi oceni med drugim odraz tega, da je NIOSB v kliničnem centru pomenil tujek v zdravstvenem sistemu.
"Zelo mi je žal, da je bil današnji posvet o podatkih v zdravstvu izkoriščen za pranje umazanega perila," je ob robu seje sveta zavoda v izjavi za medije dejal generalni direktor ljubljanskega univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Šabeder. Poudaril je, da so se bili z vodstvom NIOSB-ja vedno pripravljeni pogovarjati in skupaj iskati rešitve. "Naša želja je, da oboji damo na mizo vse trenutne kapacitete in resurse, ki jih imamo, da najdemo najboljšo rešitev za varno obravnavno naših otrok," je dejal glede nadaljnjih usklajevanj.
Šabeder se je odzval tudi na poročilo o stanju otroške srčne kirurgije v UKC-ju Ljubljana enega izmed tujih kirurgov, ki je poleti v Slovenijo prišel v organizaciji NIOSB-ja. Poročilo je od ministrstva za zdravje pridobila Televizija Slovenija. Med svojimi opažanji naj bi tuji strokovnjak po poročanju televizije navedel precej pomanjkljivosti, med drugim, da so ga zaposleni ovirali pri delu, da niso bili seznanjeni z njegovim prihodom in da so neizkušeni kardiologi postavljali napačne diagnoze.
To poročilo je po Šabedrovih besedah odraz tega, da NIOSB na način, kot so se ga lotili v vodstvu inštituta, ne zagotavlja varne obravnave otrok v kliničnem centru in je pomenil neki tujek v celotnem zdravstvenem procesu. "Vsi strokovnjaki NIOSB-ja iz tujine so bili tukaj sprejeti, dobili so dostop do vseh bolnikov, operacijskih dvoran, naša stroka je z njimi dnevno sodelovala, tudi naši vodilni so nemudoma stopili v stik z njimi," je zatrdil generalni direktor.
Ob tem je znova okrcal komunikacijo z NIOSB-jem, ki je bila zelo slaba, saj so "za prihod posameznega tujega strokovnjaka izvedeli, ko je bil pravzaprav že na dvorišču kliničnega centra".
Ljubljanski UKC se o reševanju otroške srčne kirurgije pogovarja tudi ministrom za zdravje, ki je po Šabedrovih besedah v to že od začetka mandata dejavno vključen. Fakin je pred dnevi pojasnil, da so na ministrstvu v postopku usklajevanja med NIOSB-jem in UKC-jem Ljubljana, dokončne odločitve pa še ni sprejel. Dejal je, da dolgoročno rešitev problematike otroške srčne kirurgije vidi v centru, ki bi deloval v okviru UKC-ja kot posebni oddelek.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje