Manj znano pa je, da lahko v slovenskih trgovinah kupimo vafelj z limonino kremo, ki je na Danskem prepovedan. O tem smo se pogovarjali z Igorjem Pravstom z Inštituta za nutricionistiko.
Kaj so transmaščobe in v katerih živilih jih je največ?
Naravno transmaščobe sicer najdemo v živilih v precej majhnih količinah, veliko pa jih je lahko v predelanih, torej procesiranih živilih, še posebej v tistih, ki so sestavljena iz delno hidrogenirane rastlinske maščobe. V procesu hidrogenacije rastlinskega olja namreč pride do posebnega kemijskega postopka, kjer nastaja transmaščoba in tega postopka ni mogoče zavreti, kar pomeni, da vsa hidrogenirana rastlinska olja vsebujejo precejšnje količine transmaščob. Najpogosteje se pojavljajo v različnih keksih, v napolitankah, pa tudi v ocvrtih izdelkih, ki jih naročimo v restavracijah ali pripravimo doma.
Nesporno dejstvo je torej, da transmaščobe zdravju škodljive, zakaj jih z zakonom ne prepovemo?
V Evropi sicer ni posebne zakonodaje, ki bi urejala uporabo hidrogenirane rastlinske maščobe, so pa to področje v nekaterih državah zakonsko že uredili. Danska je, denimo, že pred leti popolnoma prepovedala prodajo izdelkov, ki vsebujejo več kot dva odstotka transmaščob. Še več. Proizvajalcem takšnih izdelkov grozi celo zaporna kazen. Na Inštitutu za nutricionistiko upamo, da se bo za zakonodajno prepoved transmaščob odločil tudi EU. Evropska komisija bi to morala storiti že konec lanskega leta, kar pa se ni zgodilo. Upamo, da bodo na našem ministrstvu za zdravje zbrali dovolj poguma in tak zakon pripravili za Slovenijo. Kot vem, se na ministrstvu zavedajo tega problema, saj podpirajo raziskave, v okviru katerih se to področje raziskuje.
Od kod vam informacija, da gre lahko zaradi napolitanke, ki je pri nas v prosti prodaji, na Danskem trgovec za dve leti v zapor?
Pred kratkim smo na Inštitutu gostili prof. Steena Stenderja z Danske, ki raziskuje sestavo živil in preverja, koliko transmaščobe vsebujejo živila v različnih državah. Za konkretno napolitanke je ugotovil, da v 100 g vsebujejo kar 10 g maščob. Kot sem omenil, je na Danskem z zakonom omejena vsebnost dva grama. Dodal pa bi še to, da se pri petih gramih poveča tveganje za srčnožilne bolezni za približno 20 odstotkov. To je približno toliko, kolikor se zmanjša tveganje, če jemljemo zdravila za zniževanje holesterola.
Več o tem v oddaji Posebna ponudba, ki si jo lahko ogledate v spodnjem posnetku in v kateri je govora tudi o izdelkih, ki vsebujejo veliko sladkorja in škodljivih maščob, pa tega niti ne vemo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje