Ponarejena zdravila so navadno bistveno cenejša od izvirnih izdelkov, vendar njihova proizvodnja poteka v nenadzorovanih in pogosto tudi higiensko izjemno slabih razmerah. Duncan Elson, direktor oddelka v Pfizer Global Securityju za Evropo, Bližnji vzhod in Afriko, opozarja, da ponaredki pogosto nastajajo v prostorih, kjer se sprehajajo glodalci, s sten pa se luščita barva in plesen. Ponarejevalci pa tudi niso zavezani varnostnim standardom, tako ponarejenim zdravilom, če niso enake barve kot izvirni, preprosto dodajo poljubna barvila. Za zgoščevanje izdelka pa se uporablja tudi apnenec ali kak drug gradbeni material.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije zajemajo ponarejena zdravila približno 10 odstotkov svetovnega trga zdravil. Na razvitih trgih se njihov delež ustavi pri enem odstotku, medtem ko je v nekaterih predelih Azije, Afrike in Južne Amerike njihov delež kar 30-odstoten. Po nekaterih podatkih se vrednost trga ponarejenih zdravil giblje med 75 in 200 milijardami ameriških dolarjev letno, še dodaja Elson.

Kupcev ponaredki ne motijo
Največja težava ponarejenih zdravil je v tem, da pogosto nimajo enakih učinkov kot izirna, zato bolnik izgubi nadzor nad sicer ozdravljivo boleznijo, opozarja Borut Štrukelj z ljubljanske fakultete za farmacijo. Sicer pa raziskovalci področja opažajo, da uporabniki niso pretirano občutljivi na to, da kupujejo ponarejena zdravila, tako se le odstotek ponarejevalcev potrudi posnemati izvirna tako po učinkovinah kot tudi zunanjem videzu. Približno 15 odstotkov ponaredkov vsebuje isto učinkovino, vendar v drugačni embalaži.

Najbolj problematične kategorije ponaredkov so obenem tudi največje. Tako je dvajset odstotkov ponaredkov takšnih, ki vsebujejo napačne učinkovine, podoben pa je tudi delež ponaredkov z neustreznim odmerkom zdravilne učinkovine. Več kot 34 odstotkov ponaredkov pa ne vsebuje nobene aktivne učinkovine. Zelo redki pa so primeri ponarejenih surovin za izvirna zdravila, a se je tudi to že zgodilo v Evropi, opozarja Štrukelj

Viagra med ponarejevalci najbolj priljubljena
Sicer pa so pri ponarejevalcih najbolj priljubljena zdravila za težave z erekcijami, saj je po Štrukljevem mnenju marsikomu težko priznati, da ima tovrstne težave, še posebej, če si zdravnik zanj vzame le pet minut. V nerazvitem svetu so pogosti ponaredki zdravil za infekcijske bolezni. Ponarejevalci pogosto proizvajajo tudi zdravila povezana s hujšanjem, kjer gre lahko tudi za zdravila, ki so bila zaradi hudih stranskih učinkov umaknjena iz prodaje. Sicer pa se ponarejevalci lotijo tudi prehranskih dopolnil in celo medicinske opreme, kot so, denimo, kontaktne leče. Pogosti pa so tudi ponaredki antidepresivov.

Po Štrukljevem mnenju je prav zato ključnega pomena, da se uporabniki dobro informirajo o tveganjih, ki jih prinašajo ponarejena zdravila, ki so dostopna na spletu, običajno po polovični ceni. Sicer pa po njegovem mnenju v Sloveniji zaradi kakovostne lekarniške mreže in širokega dostopa do zdravil v okviru zdravstvenega zavarovanja ponarejena zdravila niso tako razširjena. "Če pa se odločimo za prehod na samoplačniški sistem, potem pa na široko odpremo vrata pomislekom uporabnikov, ali ne bi raje posegli po cenejših ponaredkih."

Strožja regulacija trga pomeni manj ponaredkov
Od leta 2007 je bilo v Sloveniji podanih 11 kazenskih ovadb na področju prometa škodljivih sredstev za zdravljenje, od tega so bile tri ovadbe podane letos, poudarja Danijela Frangež z mariborske fakultete za varnostne vede. Zaradi neraziskanosti področja v Sloveniji se bodo s sodelavci lotili obsežne raziskave tega področja, ki bo vključevala intervjuje s strokovnjaki in anketiranje uporabnikov, ki jih bodo povpraševali o njihovih stališčih do ponarejenih zdravil.

Ključna pri odpravljanju negativnih posledic ponarejenih zdravil sta po mnenju Frangeževe sodelovanje z organi pregona in priprava ustrezne zakonodaje. Delež ponarejenih zdravil je namreč precej manjši v državah, kjer je trg zdravil strožje urejen.