državami EU-ja uvaja elektronske recepte, ki bodo nadomestili papirnate oblike receptov za zdravila. Za izdajo zdravila v lekarni bo treba predložiti le kartico zdravstvenega zavarovanja.

Prvi prihaja v uporabo eRecept, katerega cilj je povečati varnost bolnikov, zmanjšati možnosti administrativnih napak zaradi slabo čitljivih receptov in napak v primeru sočasnega jemanja več zdravil. Zdravniki bodo lahko takoj preveril sovplivanje zdravil za izogibanje neželenim učinkom. Podatke bodo pridobivali iz centralne baze, farmacevti pa bodo imeli dodatne možnosti za stik z zdravnikom. Tako naj bi se zmanjšala možnost napak.

Bolnikom eRecept prinaša možnost prevzema zdravil v kateri koli lekarni tudi pri obnovljivih receptih. Bolnik bo tako za prevzem potreboval le še kartico zdravstvenega zavarovanja. V vmesnem obdobju vzporednega izdajanja papirnatih in elektronskih receptov, od 1. oktobra do 2. novembra, pa izvajalci v zdravstvu bolnike pozivajo k strpnosti, saj bodo postopki izdajanja nekoliko daljši.

Država je za elektronsko rešitev, ki jo je izdelal konzorcij sedmih podjetij, odštela 2,1 milijona evrov. Vzdrževanje sistema, ki z decembrom prehaja na Nacionalni inštitut za javno zdravje, bo letno stalo okoli 300.000 evrov.

V preizkusnih fazah so tudi že druge elektronske rešitve za učinkovitejše zdravstvene storitve. V projekt eNaročanje se bodo vsi izvajalci zdravstvenih storitev vključili do 1. januarja 2016, obvezno izdajanje elektronskih napotnic pa se bo začelo 15. marca.

Počasnost eZdravja med razlogi za digitalni zaostanek
Evropska komisija Slovenijo uvršča med tiste države EU-ja, kjer digitalni razvoj poteka zelo počasi. Slovenija je bila glede na letošnji indeks digitalnega gospodarstva in družbe uvrščena (The Digital Economy and Society Index) na 19. mesto med 28 državami EU-ja. Najnižje uvrstitve v primerjavi z drugimi državami EU-ja pa je dosegla prav na področju t. i. eZdravja.

Glede na podatke, zbrane v letih 2013 in 2014, je bilo v Sloveniji on-line izmenjanih zgolj nekaj več kot 5 odstotkov zdravstvenih podatkov (EU povprečje je bilo 36 odstotkov) ter predpisanih manj kot odstotek elektronskih receptov (povprečje v EU-ju je bilo 27 odstotkov). Nekatere države, kot Estonija pa tudi v sosednja Hrvaška, so namreč izdajo receptov v elektronski obliki izvedle že pred leti.