Posveta in hkrati tudi desete obletnice sprejetja Okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom se je udeležila tudi ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Po njenih besedah tobak ostaja najpomembnejši preprečljivi vzrok za obolelost in umrljivost. Kljub izboljšavam pa ne moremo biti zadovoljni, saj smo trenutno še daleč od družbe brez tobaka. Pomembno pa je, da vztrajamo in sledimo viziji SZO-ja, je še opozorila ministrica.

Ob tem je dodala, da imamo do 20. maja 2016 čas, da v nacionalno zakonodajo prenesemo novo evropsko direktivo za področje tobaka in s tobakom povezanih izdelkov. Direktiva ureja sestavine in emisije tobačnih izdelkov, označevanje embalaže, ki bo odslej prikazovala tekstovno-slikovna opozorila, ukrepe za sledljivost izdelkov, ki bodo služili preprečevanju tihotapljenja in možnost prepovedi čezmejne prodaje na daljavo. Direktiva med drugim prepoveduje značilne arome nekaterih tobačnih izdelkov, kot so vonj po mentolu, sadju ali čokoladi.

Velike socialne razlike
Največji delež kadilcev na svetu je sicer med prebivalci Evropske unije. Zaradi posledic kajenja vsako leto v Evropi umre okoli 1,6 milijona ljudi, kar je skoraj enakovredno številu prebivalcev naše države. Ob tem pa obstajajo velike neenakosti tako med državami kot med različnimi skupinami ljudi znotraj držav. Manj izobraženi ljudje na primer kadijo pogosteje kot višje izobraženi, moški pa pogosteje kot ženske. Prav tako je več kadilcev med mladimi kot starejšimi.

Kljub temu je spodbudno, da število kadilcev med mladimi upada. Zasluga za to gre predvsem višjim obdavčitvam tobačnih izdelkov in opozarjanju na škodljive posledice rabe tobaka, je dejala ministrica.

V Sloveniji zaradi kajenja letno umre 100 ljudi med 33. in 44. letom starosti, med 45. in 59. letom pa 800 ljudi. Sicer je večina odraslih kadilcev začela kaditi že pred 18. letom in razvila kadilske navade do 25. leta starosti. Po 25. letu začetkov kajenja praktično ni. Povedno je tudi dejstvo, da je kar 40 odstotkov mladostnikov, starih 15 let, že kdaj kadilo.

Pasivno kajenje enako nevarno kot aktivno
Tobačni plin je zapletena mešanica, ki vsebuje več kot 7.000 plinov in delcev, najmanj 60 izmed teh je rakotvornih. Varne meje izpostavljenosti ni, dolgotrajna izpostavljenost pa povzroča podobne učinke kot aktivno kajenje. Temu so najbolj izpostavljeni dojenčki in otroci.

Tobačnemu plinu je izpostavljenih kar 12 odstotkov otrok. Na posvetu so bili navzoči soglasni, da moramo šolske okoliše urediti tako, da bodo spodbujali opuščanje kajenja in čim bolj omejevali stik otrok s tobačnimi izdelki. K temu bi največ prispevala prepoved oglaševanja in promocije takih izdelkov.

Breztobačna družba prihodnosti
Nekatere evropske države so si v okviru boja proti tobačni industriji postavile ciljne letnice, do katerih nameravajo uresničiti zamisel o breztobačni družbi. Irska si je kot tako zastavila leto 2025, Finska in Norveška pa leto 2040, je dejala Jožica Maučec Zakotnik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ob tem pa dodala, da bi morale stroka, politika in nevladne organizacije združiti moči v boju proti tobaku in ozaveščanju o njegovih škodljivih posledicah.

"O breztobačni družbi smo se začeli odkrito pogovarjati leta 2013. Takrat so se države na enem od sestankov Svetovne zdravstvene organizacije dogovorile, da si bodo prizadevale za dosego breztobačne družbe. To ne pomeni družbe popolnoma brez tobaka, ampak družbo, v kateri kadi manj kot 5 odstotkov ljudi. Verjamem, da je tudi Slovenija sposobna doseči ta cilj in da ga bo v prihodnosti dosegla," je povedal Marijan Ivanuša z Urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji.

Nezakonita prodaja tobaka
Tema letošnjega svetovnega dneva brez tobaka je sicer nezakonita prodaja tobaka. Ta predstavlja kar 10 odstotkov celotne prodaje. Ker je neobdavčen tobak cenejši, je ljudem lažje dostopen. Negativni učinki tega pa niso le manjši prihodki države, ampak tudi večja stopnja obolevanja. Velika večina nelegalnih tobačnih izdelkov je sicer zasežena v Evropski uniji.