Priročnik z naslovom Kulturne kompetence in zdravstvena oskrba je prvo tovrstno delo v Sloveniji, je uvodoma pojasnila Jožica Maučec Zakotnik, ki vodi področje preventivnega zdravstvenega varstva odraslih na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Projekt ustvarjanja priročnika se je začel v sklopu širšega državnega projekta Za boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v zdravju, ki so ga začeli na pobudo ministrstva za zdravje.

Na začetku so morali ugotoviti, kdo so tiste ranljive skupine, ki imajo težave pri dostopu do zdravstvenih storitev. Zato so leta 2014 v osmih slovenskih mestih s 121 ljudmi izvedli kvalitativno raziskavo in identificirali več kot 35 ključnih ranljivih skupin (brezposelne, prekarne delavce, uživalce mamil, ljudi z motnjami v duševnem zdravju, osebe z gibalnimi ovirami …). Vse te skupine, vključno z zdravstvenimi delavci, pa so pri ovirah navedle kulturne razlike. Zdravstveni delavci so ob tem odkrito priznali, da jima manjka kompetenc, kako ravnati z različnimi kulturami, je pojasnila Maučec Zakotnikova.

Usposabljanja potekajo, a cilj je sistemska sprememba
Na podlagi tega so pripravili oceno potreb uporabnikov in izvajalcev preventivnih programov. Poleg tega so ugotovili, da so marsikatere ovire sistemske, se pravi, da izvirajo iz zakonskih predpisov. Zato so pripravili tudi nabor predlogov za odpravo ovir, s katerimi se srečujejo ranljive skupine pri dostopanju do zdravstvenih storitev, standard za zagotavljanje enakosti v zagotavljanju zdravstvene oskrbe ranljivim skupinam ter orodje, s katerim se bodo zdravstvene inštitucije lahko same ocenjevale. "To je zelo pomembno orodje, da lahko zdravstvena ustanova sploh prepozna, kje se v svojem okolju nahaja, kako razpoznava te težave in kako jih rešuje," je poudarila Maučec Zakotnikova.

Ker je zdravstveno osebje poudarilo, da jim manjka ustreznih kompetenc, ko pride do stika z drugačnimi kulturami, so pripravili program za povečevanje kulturnih kompetenc, ki so ga že izvedli v treh okoljih oz. zdravstvenih domovih (ZD). Pri tem so ubrali skupnostni pristop in v t. i. centre za krepitev zdravja vključili vse pomembnejše deležnike: zdravstvene domove in zdravstvene delavce, centre za socialno delo, zavod za zaposlovanje, nevladne organizacije, ki so skupaj s tolmači in kulturnimi mediatorji ranljivim skupinam poskušali olajšati dostop do zdravstvenih storitev. Te skupine nato vključijo v preventivne programe, ki jih prilagodijo potrebam posameznih skupin.

Rešitve so torej preizkušene v praksi, cilj pa je širši, je opozorila Maučec Zakotnikova. Najprej bodo projekt širili na 25 okolij, končni cilj pa je kulturne mediatorje in tolmače uvesti v vse zdravstvene domove oz. rešitev narediti sistemsko in poskrbeti, da bodo ti novi kadri tudi kakovostno usposobljeni. Doslej je bilo v tem programu usposobljenih 41 ljudi.

Ne bo pa šlo brez uvajanja učenja kulturnih kompetenc v učne programe dodiplomskega študija, kar ponekod na neki način že počno, npr. na zdravstveni fakulteti v Mariboru, kjer so priročnik začeli uporabljati kot učbenik.

Dragocena izkušnja za vse
Svojo izkušnjo z novim pristopom je delila tudi sodna tolmačka in kulturna mediatorka Vera Haliti. V Celju so namreč izvedli 10-tedenski program, v katerem so albanske ženske vključili v preventivni program pravilnega prehranjevanja in gibanja.

"Ta program je v življenju teh žensk sprožil številne spremembe in z njim so bile izredno zadovoljne in zanj hvaležne. Dobile so namreč občutek, da je nekdo prisluhnil njihovim potrebam, da so sprejete. Zanje je bilo zelo pomembno, da imajo neko obveznost zunaj izključno družinskega življenja, kjer morajo biti ob točno določeni uri. Obstaja stereotip, da so albanske ženske nepismene, da ne znajo jezika … Ne smemo vseh metati v isti koš. Slovenščina je za albansko govoreče zelo težek jezik in imajo celo paleto težav v zdravstvenem sistemu, upravnih enotah, šolah. Ker te ženske ne znajo jezika, imajo že tako slabo samopodobo, in če dobijo negativen odziv, se bodo še bolj zaprle vase. Zato gre veliko albanskih žensk k zdravniku na Kosovo ali v Makedonijo," je orisala svojo izkušnjo. Poudarila je tudi, da so se udeleženke tega programa glede zdrave prehrane in gibanja naučile stvari, ki jih morda jemljemo kot samoumevne, a so jih spoznale prvič.

Kulturni nesporazumi tudi s slovenskim prebivalstvom
Ena izmed soavtoric, Uršula Lipovec Čebron s Filozofske fakultete, je ob tem znova poudarila, da je raziskava, na podlagi katere so pripravili oceno potreb uporabnikov in izvajalcev preventivnih programov, da so se ovire v zdravstvu zelo velikokrat nanašale na kulturne in jezikovne nesporazume. "Obstaja prepričanje, da prihaja do nesporazumov samo s pripadniki neslovenskih etničnih skupin. Da, tudi tam, a ne le tam. Zelo pogosto je prihajalo do nesporazumov med zdravstvenimi delavci in brezdomci, osebami z duševnimi težavami, uporabniki prepovedanih drog, z revnimi," je navedla.

Treba je dojeti, da uradna medicina ni nevtralna, ampak je kulturno pogojena in znotraj slovenske družbe lahko vidimo zelo različne kulture, je dodala. Slovenija že več desetletij zamuja, da bi ta vidik vnesla v svoj zdravstveni sistem. "Lahko bi samo prevedli kakšen tuj priročnik, vendar smo želeli izhajati iz domačega okolja in težav, s katerimi se srečujemo tukaj," je pojasnila.

Opozorila je, da je ena od pasti tudi mišljenje, da je pridobivanje kulturnih kompetenc kratkotrajen proces, kar je daleč od resnice. "Ena izmed pogostih pasti, v katere so se ujeli naši predhodniki v tujini, je, da so spregledali, da se kultura pogosto uporablja za prikrivanje socialnih in ekonomskih neenakosti. V preteklosti se je pogosto delala tudi napaka, da so se priročniki za posamezne skupine, npr. pripadnike skupnosti LGBT ali za afriške ženske, delali posebej, čeprav so prepreke, s katerimi se spopadajo, zelo podobne" je še dejala.

Ministrstvi za delo in zdravje predloge odprave sistemskih ovir že imata na mizi, zdaj je žoga na njuni polovici igrišča, da jih tudi uveljavita. Maučec Zakotnikova pravi, da je sodelovanje z zdravstvenim ministrstvom dobro in da skupaj iščejo najboljše rešitve, kako mediatorje in tolmače uvesti v celoten sistem. Verjetno torej lahko pričakujemo pozitivne premike tudi na tem področju, vendar bo proces dolgotrajen.