Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) se je na novinarskim konferenci prvič odzvala na gradivo ministrstva za zdravje o nadgradnji zdravstvenega sistema do leta 2020.

"Enaka višina zavarovanja za vse ni znak solidarnosti"
ZSSS načeloma podpira zdravstveno reformo, ki jo pripravlja ministrstvo za zdravje. Predsednik Dušan Semolič je pojasnil, da je zdravstvena reforma postavljena bolj realno kot pa pokojninska, saj je usmerjena v krajše časovno obdobje. Pojasnil je, da podpirajo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki jo predvideva reforma, saj je znesek tega zavarovanja enak za vse družbene sloje, tako za bogate kot tudi za revne, kar gotovo ni znak solidarnosti, ki je po njegovem mnenju v zdravstvu pomembna vrednota.

Pri tem pa opozarja na dve oviri, ki bi se lahko pojavili. Kot pravi, obstaja strah, da bi se zataknilo pri financah in bi prišlo do blokade ministrstva za finance, kar se je v preteklosti že zgodilo. Po drugi strani pa bogatejši sloji, ki imajo v rokah vzvode oblasti, "ne bodo ravno zaploskali" ukinitvi dopolnilnega zavarovanja, saj bodo z reformo postali bolj obremenjeni kot revnejši.

Kako se bo ministrstvo spopadlo s primanjkljajem v zdravstvu?
Izvršna sekretarka ZSSS-ja Lučka Böhm je opozorila, da bo zdravstvena blagajna letos imela primanjkljaj, ki ga ne bo mogoče kriti z rezervami iz preteklih let. Kot pravi, so zaskrbljeni, ker dokument, ki ga je pripravilo ministrstvo za zdravje, ne ponuja nobenih ukrepov glede tega.

"V tem dokumentu se vlada prvič opredeljuje za racionalizacijo zdravstva, tako da predlaga določanje presežnih delavcev v zdravstvu. V zvezi s tem izražamo skrb. Ta dokument je po našem nedorečen glede kadrovskih normativov v zdravstvu. Predvideva, da bi se ti pripravili v vsakem javnem zavodu posebej, minister pa bi z njimi zgolj soglašal. Po mnenju Sindikata zdravstva in socialnega varstva, ki je del ZSSS-ja, to ne zadošča in bodo terjali enotna merila," je še poudarila.

Nadaljnja opozorila Sindikata zdravstva in socialnega varstva naj bi se po njenih besedah nanašala na ukrepe v zvezi s plačnim sistemom v zdravstvu. "Ta dokument napoveduje možnost, da se zdravstvo izloči iz plačnega sistema javnega sektorja. Sindikati zdravstva in socialnega varstva opozarjajo, da dokument ne pojasnjuje razlogov za to izločitev. Ali je to v funkciji racionalizacije ali v tržni funkciji? Namreč, čeprav dokument na načelni ravni zagovarja ostro razlikovanje med javnim in zasebnim, pa vendar pušča dovolj široko odprta vrata za tržno dejavnost," je povedala.

"Delavci ne zbolevajo zaradi poležavanja"
Pojasnila je tudi, da se strinjajo s konceptom, po katerem želi ministrstvo stroške zdravstva obvladovati dolgoročnimi ukrepi za ohranjanje zdravja ljudi, vendar naj bi pri tem prezrlo problem poklicnih bolezni, ki jih v Sloveniji ne obvladujemo in naj bi bili eden glavnih generatorjev slabega zdravja.

Semolič je ob tem dodal, da delavci ne zbolevajo zaradi poležavanja na kavčih in da se z boleznimi najbolj spopadajo delavci z najnižjimi dohodki, ki imajo najnižje plače in ki jim grozi odpuščanje. Opozoril je tudi, da imamo v Sloveniji, "predvsem med mladimi", vse več "superdelavcev", ki delajo deset ali pa celo dvanajst ur na dan, kar dolgoročno ni dobro za njihovo zdravje.