Vlada je pred kratkim sprejela sklep o državnem poroštvu v vrednosti 490 milijonov evrov za Probanko in 540 milijonov evrov za Factor banko. Obe banki, ker dolgoročno nista sposobni preživeti na trgu, pa čaka likvidacijski postopek.

Likvidacije in dokapitalizacije bank, pri čemer gre za vladni poskus sanacije slovenskega bančništva, na videz nimajo veliko opraviti s slovenskim zdravstvom. Vendar so v največjem slovenskem sindikatu Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) dobili idejo, da bi vlada na isti način dokapitalizirala slovensko zdravstvo.

V ZSSS-ju so v pismu, naslovljenem na vlado in poslance DZ-ja, opozorili, da je bila odločitev o poroštvu za zasebni banki sprejeta isti dan, kot se je nadaljevala razprava o zaostrovanju razmer pri uveljavljanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS).

Ob tem je bil znova izpostavljen zelo resen finančni položaj zdravstvenega sistema v Sloveniji, saj je glede na podatke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) skupen prenos zapadlih obveznosti v leto 2014 že okoli 84 milijonov evrov.

Dokapitalizacija zdravstva namesto bank
ZZZS v svojem pismu vlado in poslance sprašuje, zakaj z enako zavzetostjo kot za finančni sistem ne more "dokapitalizirati" zdravstvenega sistema v Sloveniji in z enako vnemo kot zdravje finančnega sistema ne varuje zdravja prebivalcev Slovenije.

"Zakaj se dopušča, da je reševanje zdravstvenega sistema postalo plen interesnih lobijev in politične blokade, kot se je zgodilo prejšnji teden, ko je politična stranka Državljanska lista zavrnila predlog intervencijskega zakona za zdravstvo," še poslance in vlado sprašujejo v največjem sindikatu.

Gantar: Predlog je dober
Minister za zdravje Tomaž Gantar se je odzval na predlog sindikatov o dokapitalizaciji zdravstva in dejal, da je dober. Razsežnost težave v zdravstvu je bistveno manjša, kot bi bila v primeru dokapitalizacije bank oziroma v primeru kritja, ki ga bodo izvedli v zasebnih bankah, je dejal.

Za dokapitalizacijo v zdravstvu bi bilo potrebnih okoli sto milijonov evrov, kar bi rešilo težave in zdravstvu dalo čas za organizacijske spremembe, je poudaril minister. Te je treba po njegovih besedah sprejeti čim prej.

Gantar si sicer v tem trenutku težko predstavlja, da je takšna dokapitalizacija realna, ob tem pa je dodal, da bi bila, če bi pustili, da bi se slovenski zdravstveni sistem zlomil, to verjetno "ena največjih napak, ki bi jih lahko naredili v tem času".

Gantar nima slabe vesti
Gantar se je odzval tudi na izjavo predsednika SD-ja Igorja Lukšiča, ki je v ponedeljek dejal, da je med najbolj šibkimi področji vlade tudi zdravstvo in dodal, da zadeve stojijo, ker se je ustavila celotna zdravstvena reforma. Kot je dejal Gantar, je sam v podobnem položaju, kot so bili prejšnji zdravstveni ministri. Razlogov, zakaj zdravstvena zakonodaja ni sprejeta, je zelo veliko in ti po navadi niso na strani samih ministrov, je dejal.

"Tako da jaz, kar koli si že kdo misli, tudi Lukšič, slabe vesti nimam. Pripravili smo veliko, skušali doseči konsenz, težko pa sprejemam odločitve zato, ker seveda ne morem doseči nekega soglasja v tako raznovrstni koaliciji," je pojasnil Gantar.

Novi zakon o zdravstveni dejavnosti po mnenju stroke ni dober
Dejstvo, da je likvidnost največja težava slovenskega zdravstva, je v nedavnem intervjuju za STA izpostavil tudi predsednik Zdravniške zbornice Slovenija Andrej Možina in opozoril, da tisti, ki so odgovorni za nabor denarja, svoje naloge niso opravili.

"Seveda je to povezano z družbenimi in ekonomskimi razmerami. A v svoji strukturi zdravstveni sistem vendarle dobro funkcionira in daleč od tega, da bi bil zdaj problem 60 ali 80 milijonov evrov manka v zdravstvenem sistemu. Katastrofa je bančni sistem, katastrofa je konkurenčnost slovenskega gospodarstva," je menil Možina in napovedal, da bodo zahtevali tudi, da se v zdravstvo namenja približno 10 ali 11 odstotkov BDP-ja, saj bi lahko le tako zagotavljali kakovost. "Avstrija, Nemčija, Švica namenjajo za zdravstvo od 11 do 13 odstotkov BDP-ja," je dodal.

Predlog novega zakona o zdravstveni dejavnosti pa po Možinovih besedah ni dober in ga zdravniške organizacije zavračajo.

"Po 20 letih pričakujemo resne reformne korake. Najbolj nam gre na živce, da pravijo, ko damo kritične pripombe, da branimo neke svoje interese, na primer popoldansko delo. Ko zdravniki delajo popoldansko delo, nudijo zdravstvene storitve bolnikom, ki jih potrebujejo. Če jih ne bi in bi zdravstveni sistem v rednem delu lahko takšno količino bolnikov "požrl", potem zdravniki popoldne ne bi imeli česa delati. Delovnopravna zakonodaja ureja konkurenčno prepoved. Tudi učitelji in profesorji delajo popoldne, pa o tem sploh ni nobene debate," je v istem intervjuju opozoril predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin.

Več konkurenčnosti in transparentnosti
Spremembe zdravstvene zakonodajne bi po Možinovem mnenju morale prinesti večjo konkurenčnost, večji učinkovitost in transparentnost.

"Dotakniti se mora tudi korupcije, ki jo imamo za izjemno velik problem. Ugotoviti je tudi treba, ali se letno res izgubi 500 milijonov evrov zdravstvenega denarja. Če to ni pojasnjeno, je zelo težko motivirati vse deležnike v slovenskem zdravstvu, zlasti zdravnike, da bodo aktivno participirali pri spremembah, ki ne bodo tako enostavne in neboleče," je še poudaril Možina.

Konec plačne uravnilovke?
Med novostmi, ki bi jih morala urediti nova zdravstvena zakonodaja, pa bi morala biti tudi plačna uravnilovka.

"Zanesljivo so vse zdravniške organizacije proti uravnilovki. Moramo odločiti, ali bomo v nekem rigidnem sistemu, ali gremo v sistem, kjer bo več dinamike. Poleg odprave uravnilovke in variabilnega nagrajevanja podpiramo tudi poslovno avtonomijo zdravstvenih zavodov in več orodij menedžiranja, večje nagrade predstojnikom. To je bilo iz zakona o zdravstveni dejavnosti umaknjeno zaradi nestrinjanj v koaliciji in zaradi nekih namišljenih strahov," je še menil Možina.

Predsednik zdravniškega sindikata Kuštrin pa je izrazil pomislek, da "tisti trenutek, ko ne bo več dvoma o teh 500 milijonih evrov, ki naj bi poniknili v zdravstvu, in se bo vsak evro porabil racionalno, tudi gospodarstvo ne bo več gluho za morebitno povišanje prispevnih stopenj. Če bo temu sledilo ohranjanje kakovosti in sledenje razvoju."