Zavodov presežek 16 milijonov evrov bo tako šel za 2,1-odstotno zvišanje velike večine cen zdravstvenih storitev, je za Radio Slovenija poročala Helena Lovinčič. Hkrati pa je odbor sklenil, da bo ministrstvo za zdravje na seji skupščine, ki bo 15. julija, pojasnilo, zakaj denar za zvišanje cen, in ne za skrajšanje čakalnih vrst, kot je bila prvotna zahteva skupščine.

Ta trenutek čaka na diagnostiko ali poseg okoli 250.000 ljudi, vodstvo zavoda bi te presežke zato namenilo za plačilo vseh postopkov in diagnoz, povezanih z rakom, vseh magnetnih in CT-preiskav, predvsem pa za plačilo vseh storitev v specialističnih ambulantah.

Zdravstvena blagajna je sicer znesek sprva v celoti želela nameniti za skrajšanje čakalnih vrst, ministrstvo za zdravje pa predvsem za dvig cen zdravstvenih storitev. "Vladna stran poskuša rešiti bolnišnice in jim dati denar zavarovancev," je bil aprila kritičen prvi mož zavoda Samo Fakin. Da ne gre za pokrivanje izgub, pa se je takrat odzval državni sekretar Tomaž Glažar, pač pa za višjo kakovost zdravstvenih storitev in pomoč izvajalcem, ki so v času krize nosili največje breme.

Splošni dogovor, pripravljen za vlado, je tako predvideval, da se bodo cene zdravstvenih storitev s 1. julijem zvišale za dva odstotka, to je za 16 milijonov, dodatnih 14 milijonov evrov pa bi šlo še za zvišanje amortizacije. ZZZS se je zdaj očitno odločil sprejeti vladni načrt.