Je Čeh, ki živi na Slovaškem. Lahko bi ga označili za ‘češkoslovaškega nostalgika’, saj ga je razpad skupne države zelo prizadel, čeprav sta bila žametna revolucija in padec Berlinskega zidu za njegovo oporečniško družino veliko olajšanje.

Meni, da je arhitekt Jože Plečnik povezava med Češko, Slovaško in Slovenijo. Ko je bil v Ljubljani in je preučeval njegova dela, je večkrat pomislil, da je škoda, da ni česa podobnega, kot je promenada ob Ljubljanici, ni Plečnik zasnoval tudi v Bratislavi.

Že 10 let živi na Slovaškem in se tam počuti kot doma. Pravi, da je zadnja generacija, ki ji je bilo samoumevno, da govori in razume tako češko kot slovaško. Zdaj je seveda precej drugače. Slovaški otroci so češčini veliko bolj izpostavljeni kot obratno. To gre seveda predvsem na račun televizijskih programov, predvsem otroških in zabavnih oddaj, ki so na Češkem veliko boljše in bolj gledane kot slovaške.

"Žametna revolucija je bila za našo družino veliko olajšanje. Moj oče in stari oče sta bila velika protikomunista, zato smo imeli veliko težav. Moj oče je imel po osnovi šoli na izbiro le polje, tovarno ali kakšno poklicno šolo, na gimnazijo pa se ni smel vpisati. Zato ga je poučeval moj stari oče in ko se je sredi 60. let situacija malo izboljšala, je opravil gimnazijske izpite in se vpisal na univerzo," pravi brez grenkobe in prizna, da ga je leta 1989, čeprav je bil takrat še otrok, razpad Češkoslovaške močno prizadel: "Rojen sem bil na sredi Češkoslovaške, nato pa smo kar nenadoma postali obmejni kraj, mejo so postavili le nekaj kilometrov od mojega rojstnega kraja. Veliko mojih prijateljev je kar nenadoma živelo v drugi državi."

Zdaj po več kot 25 letih pa ugotavlja, da mogoče ločitev niti ni bila tako slaba. Danes se Čehi in Slovaki razumejo kot še nikoli, morda odnosi niso popolni, ampak še nikoli niso bili tako dobri. Na ločitev med državama gleda kot na ločitev med zakoncema: za vso družino je bolje, da se starši ločijo, če se prepirajo, če niso za skupaj, in potem se lahko pogovarjajo in celo dobro razumejo.