Niti Sanger niti Wales si nista zamišljala, kako ambiciozen bo postal njun projekt, piše Economist. Danes je Wikipedia 10. najbolj obiskana stran na svetu, vsebuje zapise v 280 jezikih in obsega okoli 35 milijonov člankov in se kot živ organizem razvija naprej.

Wikipedija je s svojim nastankom hkrati napovedala tudi tri smernice, ki so 15 let pozneje začele dodobra spreminjati svet: prvič, ljudje so pripravljeni sodelovati tudi brez plačila, drugič, gospodarstvo znanja se seli na splet (Encyclopedia Britannica izhaja le še v spletni različici) in pomembnost učinka mrež na spletne projekte – več ljudi kot piše za Wikipedio, bolj uporabna postane. Zadnjo zamisel sta nato uporabila recimo tudi Uber in Facebook.

Vendar so se z rastjo obsega in pomembnosti Wikipedije začele tudi težave in kontroverznosti. Tako je lani prišlo na plan, da je osebje ameriškega kongresa spreminjalo informacije v političnih biografijah svojih šefov, tudi v delih, ki so bili kritični. To je bil opomin, kako pomembna je ta spletna stran pri beleženju človeške zgodovine, zaradi česar bo še naprej tarča poskusov vplivanja posameznih interesnih skupin.

To pa niso edini izzivi, s katerimi se sooča. Ker nima oglasov, je povsem odvisna od donacij in seveda od dobre volje avtorjev, ki prispevajo članke. Prav ti so bili tarča številnih kritik, rekoč, da gre večinoma za angleško govoreče moške, ki imajo svoj pogled na svet, zato Wikipedia ne predstavlja zares kolektivnega pogleda na svet. Wikipedia v angleškem jeziku je sicer daleč najbolj brana. Očitki so leteli in še vedno letijo na zdaj že razvpito negostoljubnost Wikipedijine skupnosti trenutnih avtorjev do novih prišlekov, kar se kaže v upadu novih urejevalcev vsebin. To pa posledično lahko pomeni tudi manjšo verodostojnost enciklopedije.