Kosti avstralopitka afarensis ženskega spola pripadajo isti vrsti kot okostje, ki so ga našli leta 1974 in poimenovali Lucy.

Skoraj popolnoma ohranjene kosti predstavljajo edinstveno priložnost preučevanja rasti in razvoja pomembnega izumrlega prednika človeka. Okostje so ukleščeno v peščenjak prvič odkrili leta 2000, izkopavanja pa so trajala pet let.

Okostje iz Dikike bo odkrilo veliko skrivnosti o avstralopitkih te vrste in drugih prednikih človeka, je povedal vodja izkopavanj Zeresenay Alemseged iz Inštituta Maxa Plancka za evolucionarno antropologijo.

Ohranjene krhke kosti
Najdba obsega skoraj celotno okostje, vse kosti trupa in najpomembnejše dele zgornjih ter spodnjih okončin. S CT-slikanjem so odkrili zobe, ki še niso zrasli, kar znanstvenikom daje predvidevati, da je okostje pripadalo triletni deklici. Ohranjene so tudi krhke kosti, ki običajno niso ohranjene, kot na primer jezična kost. To je kost, ki določa, kako bodo oblikovane glasilke in kakšne zvoke bo lahko proizvajala posamezna vrsta.

Okostje je najverjetneje tako dobro ohranjeno, ker je bilo v kratkem času po smrti prekrito z usedlinami, ki so bile posledica poplave. Najdeno okostje je po mnenju znanstvenikov dober primer prehodne vrste med človeku podobnimi bitji, ki so živela pred štirimi milijoni let, in bitji, ki so živela kasneje. Avstralopitek afarensis ima tako opici kot človeku podobne poteze.

Je bila zmožna plezanja?
Ti človekovi zgodnji predniki so imeli primitivne zobe in majhne možgane, njihova drža je bila pokončna, hodili pa so po dveh nogah. Deklica iz Dikike naj bi bila zmožna plezanja, saj je imela dolge roke, ki so segale malo nad kolena. Njene lopatice so bile podobna gorilinim, kar nakazuje na možnost, da je bila sposobna vihtenja na drevesa. Vendar pa se znanstveniki ob tem sprašujejo, ali so takšne telesne lastnosti odraz dejanskega stanja ali le odvečna evolucijska prtljaga.

Deklica z Dikike je imela približno 330 kvadratnih centimetrov velike možgane, ko je umrla, kar je podobno velikosti šimpanzjih možganov v tej starosti in predstavlja od 63 do 88 odstotkov velikosti možganov odraslih. To je manj kot pri šimpanzih, ki pri treh letih razvijejo okoli 90 odstotkov možganov. Razmeroma počasna rast možganov kaže na to, da je bila deklica iz Dikike bližje človeku kot šimpanzu.