Rebeka Kropivšek Leskovar je v otroštvu razstavljala različne aparate, predvsem stacionarne telefone, risala stripe in sanjala o znanstveni fantastiki. Študirala je mehatroniko, magistrirala je iz socialne robotike in z roboti se ukvarja tudi zdaj. V skupini Interblock zanje razvija strojni vid. Gre za tehnologijo, ki ob pomoči umetne inteligence omogoča nekemu računalniku poustvariti čut vida in tako opazovati svet okoli sebe. "To človek počne podzavestno. Ko skušaš to razviti, pa ugotoviš, kako kompleksen je naš um in kako je sposoben delovati, ne da bi se tega sploh zavedali."

To tehnologijo razvijajo za igralništvo, kot je povedala v oddaji Ob osmih, pa jo sicer zelo zanima socialna robotika in ideja povezovanja, ki jo prinaša. "Specifičen primer socialne robotike je na primer razvoj robotov, ki pomagajo socializirati ljudi z motnjo avtističnega spektra ... To je tudi bistvo socialne robotike – da ustvariš tehnologijo, ki je sposobna ustvarjati odnose; ne zato, da bi skušali s tem uničiti človeštvo, ampak da se, namesto da se mi prilagajamo tehnologiji, ta prilagaja nam." Ob neverjetnem napredku umetne inteligence sicer opozarja, da ima vsaka tehnologija lahko pozitiven ali negativen vpliv na družbo, zato je izjemno pomembno, kdo jo upravlja. "Zaradi tega sem velika privrženka transparentnosti; da ljudje razumejo, kako umetna inteligenca sploh deluje. Če omogočiš navadnemu človeku, ki se s tem ne ukvarja, da na splošno razume mehanizme v ozadju, mu s tem daš tudi moč, zmanjšaš strah in s tem lahko zmanjšaš tudi manipulacijo."

Prepričana pa je, da roboti nikoli ne bodo mogli nadomestiti ljudi. "Pri razvijanju neke tehnologije skušam vedno ravnati odgovorno, zato skušam biti samoiniciativno čim bolj na tekočem z neko družbeno problematiko na aktualnem področju. Je pa res, da sem inženirka in nisem vsega svojega življenja posvetila družbeni vedi, kot sta filozofija in sociologija, torej je to veliko bolj ljubiteljsko. Zato si želim že v sklopu razvoja čim več sodelovati s strokovnjaki iz teh družboslovnih ved, ki pa si mogoče malo bolj predstavljajo, kako bodo omenjene stvari lahko vplivale na nas."

Želi si razviti napravo, ki bi znala komunicirati z njenim mačkom
"Zdi se mi, da se bo vsak lastnik mačka poistovetil s tem," Rebeka Kropivšek Leskovar razlaga malce v šali. A kot pravi, je mogoče s tehnologijo razširiti komunikacijo do neslutenih razsežnosti. "Umetna inteligenca, ki jo na primer Googlov prevajalnik uporablja, da lahko komuniciramo z ljudmi, ki ne govorijo istega jezika, je v bistvu neko povezovanje. In zakaj bi se ustavili pri ljudeh, če lahko to razširimo še naprej na živali? Za to po mojem mnenju obstaja dejanska možnost, ampak je treba spet sodelovati s strokovnjaki s področij, ki že zdaj preučujejo živali."

Inženirko leta imamo, enotne nagrade za inženirja in inženirko leta pa ne
Kot pravi inženirka leta 2024, tega naziva ne jemlje kot pokroviteljsko nagrado, nasprotno. "Zakaj tako vsesplošno praznujemo 8. marec, ne pa dneva mučenikov? Ker imaš skupino ljudi, ki je bolj obrobna. Ženske v inženirstvu smo manjšina in Inženirka leta je v tem smislu navdihujoč dogodek, ki da ženskam dodatno medijsko pozornost. Veliko ljudi potrebuje nekoga, da vidi, kaj je mogoče. Je pa dejstvo, da sicer nisem naklonjena ločevanju ženskega in moškega spola na ta način, ker dober inženir je radoveden, kreativen, zna logično in kritično razmišljati, in če mene vprašate, nobena od teh značilnosti ni odvisna od spola."

Celoten pogovor v podkastu Ob osmih.