Ljudje naj bi bili bolj naklonjeni do prijaznih posameznikov kot do neprijaznih. Raziskovalci univerze Duke (ZDA) so zagrizli v vprašanje, ali to značilnost z ljudmi (homo sapiens sapiens) delijo tudi pritlikavi šimpanzi (bonobi, pan paniscus).
Dozdajšnje raziskave na ljudeh kažejo, da človeški dojenčki že pri treh mesecih zlahka razlikujejo med prijazneži in zlonamerneži, trdijo na Duku.
Znanstveniki so pričakovali podobnost, izsledki pa so pokazali nasprotno, piše v sporočilu za javnost. Raziskava je objavljena v znanstveni publikaciji Current Biology.
V zavetišču Lola Ya Bonobo (Demokratična republika Kongo) je 24 bonobov sodelovalo v dveh različnih poskusih.
Risankasti zlobneži kradejo, porivajo
V prvem so gledali videoposnetek, vsebujoč figurico, ki je poskušala zlesti na hrib. Pred vrhom je protagonista pričakal ali zlohotnež, ki jo je porinil navzdol, ali pa dobrohotnež, ki ji je pomagal navzgor. Po ogledu so pritlikave šimpanze pričakali prigrizki: dva kosa jabolka, vsak na svojem prtičku, opremljenem ali z zlobnežem ali prijaznežem.
Pri drugem poskusu je človeški igralec odvrgel oziroma "izgubil" plišasto igračo. Nekdo drug je predmet pobral in ga skušal vrniti, a brez uspeha, saj je tretja figura pridrvela in v zadnjem trenutku igračo ukradla. Oba sta po poskusu bonobom ponujala jabolčne krhlje, raziskovalci pa so opazovali, od katerega jo bodo opice najprej sprejele.
V obeh poskusih so pritlikavi šimpanzi razlikovali med prijaznežem in barabo; v nasprotju z ljudmi pa so nagrade raje sprejeli od barab.
Naklonjenost se še povečala
Še več. Raziskovalci so še pred začetkom vsega izmerili "osnovno naklonjenost" do obeh likov. Ugotovili so, da se je naklonjenost do barab po "zlih" dejanjih še povečala.
Za to mora biti dober razlog
Kako to interpretirati, še posebej z evolucijskega vidika? Raziskovalci so prepričani, da za tem stoji dober razlog, piše v sporočilu za javnost. Pritlikavi šimpanzi morda nesramnost dojemajo kot znak višjega družbenega položaja in nesramneže poskušajo obdržati na svoji strani - ker se močni zavezniki izplačajo.
Da bi interpretacijo preverili, so na Duku izvedli še tretji, dodaten poskus. Štiriindvajseterici so pokazali še en video, v katerem je risankasta podoba zavzemala privlačno mesto in pri tem odganjala tekmece. Bonobi so - znova - pokazali naklonjenost do zmagovalca, ki je mesto zasedal, v nasprotju s tistimi, ki so se vdali.
Sodelovanje z zmagovalci lahko pripelje do prednosti: več hrane, prijateljev in manjša možnost, da sami postanejo žrtev, ugotavljajo na Duku.
Ni pa mogoče kar sklepati, da je nasprotovanje barabam edinstvena lastnost ljudi, nadaljujejo.
V človeški družbi je mehanizem najbrž drugačen. Odganjanje hudodelcev zmanjša možnost, da se bodo drugi posamezniki sploh odločili za delinkventno pot. Ta jih namreč lahko pripelje do izločenja iz družbe.
Ravno ta lastnost pa ljudem omogoča edinstvene načine sodelovanja v velikih množicah, so sklenili raziskovalci.
Agresivni šimpanzi, neagresivni bonobi
Pritlikavi šimpanzi so ogrožena vrsta, ki živi le v deževnem gozdu okoli reke Kongo. Znani so po tesno povezanih skupnostih, ki jih vodijo samice; ter izjemni odprtosti in visoki dejavnosti na področju spolnosti. So tudi ene najinteligentnejših živali sploh, obdarjene z občutkom za ritem.
So eden izmed dveh članov rodu šimpanzov (pan). Drugi člani so t. i. navadni šimpanzi (pan troglodytes). Zanimiva razlika med bonobi in šimpanzi je agresivnost. Pritlikavi so znani po precej nižji stopnji agresivnosti in višjim altruizmom, medtem ko so navadni šimpanzi lahko zelo surovi, uničevalni in imajo radi alkohol.
Oboji so sicer sposobni ločevanja med dejanskim in namišljenim svetom.