Spremembe na hrbtenici človekovega prednika, ki so omogočile hojo po dveh nogah, naj bi se zgodile že pred 20 milijoni let. Foto: EPA
Spremembe na hrbtenici človekovega prednika, ki so omogočile hojo po dveh nogah, naj bi se zgodile že pred 20 milijoni let. Foto: EPA

Specialist iz losangeleške bolnišnice Cedars Sinai je proučil fosil bitja Morotopithecus bishopi, ki je živelo v današnji Ugandi, in ugotovil, da lega vretenc hrbtenice omogoča hojo po dveh nogah. To bi pomenilo, da sta se hoja po dveh nogah in pokončna drža pojavili že pred 20 milijoni in ne šele pred 5 ali 6 milijoni let.

Fosil so odkrili leta 1960, o nepričakovani obliki hrbtenice Morotopithecusa pa je prva poročala paleontologinja Laura MacLatchy leta 1997.

Negativna stran pokončne hoje pri človeku pa je možnost, da se hrbtenični diski zaradi pritiska in teže poškodujejo, kar pri mnogih ljudeh povzroči bolečine v hrbtenici.