Razprave pa so zasnovane tudi širše, saj gre za kakršno koli digitalno vsebino, ki jo lahko kupimo prek spleta - za glasbo, filme ali programsko opremo. Nekateri ekonomisti menijo, da je ta nakup enakovreden tistemu, ki ga opraviš v trgovini, in da neobračunavanje davkov ni pravično. Spet drugi pa menijo, da bi z obdavčitvijo takih nakupov zavrli nov hitro rastoči trg.

Glede na to, da ponudniki teh vsebin na spletu davkov nimajo vračunanih v ceno, bi morali načeloma vsi, ki nakupujejo glasbo, filme ali programe prek spleta, na koncu leta svoje nakupe sešteti in jih upoštevati pri davčni napovedi. Tehnično tisti, ki od takih nakupov ne plačujejo davka, kršijo zakon, vendar pa je teh ogromna večina med posamezniki, ki se odločajo za nakup prek spleta.

Različne ureditve v ameriških državah
V nekaterih državah (npr. Kalifornija) se ti davki enostavno ne obračunavajo, v Južni Dakoti so se s tem problemom spopadli tako, da od podjetij, ki prek spleta oddajajo naročila za visoke vrednosti, zahtevajo plačilo davka, v Wisconsinu pa naj bi pripravljali predlog zakona, ki bi uvedel plačevanje davka na glasbo, filme ali pa programe, ki jih uporabniki kupijo prek spleta.

Težava pri določanju pobiranja davka v posameznih državah je tudi v tem, da zvezne države od ponudnika, ki v neki državi ni fizično prisoten, ne morejo zahtevati, da za svoje storitve zaračunava tudi davek.