Znanstveniki so roparsko masko odkrili po tem, ko so analizirali tri odlično ohranjene fosilizirane primerke izumrlega dinozavra Sinosauropteryxa. Fosilizirano perje je namreč razkrilo vzorec temnega traku čez oči, kontrastno osenčenost trupa, in sicer svetlo spodnjo stran in temen hrbet, rep pa je bil prav tako osenčen s temnimi trakovi, je poročal spletni BBC.

Vzorci obarvanosti perja znanstvenikom veliko povedo o živali, njenem vedenju in okolju, v katerem je prebivala. Kontrastna osenčenost (svetla spodnja stran – temen hrbet) povzroči, da je žival videti bolj ploščata in jo plenilci težje opazijo, kar pomeni, da je omenjeni dinozaver najverjetneje živel na s soncem obsijani odprti savani, ne pa v gostem in temačnem gozdu. Znanstveniki domnevajo tudi, da repa ni mogel držati horizontalno, zato ta ni kontrastno osenčen, pač pa ima temne trakove.

Roparsko masko lahko opazimo pri številnih današnjih živalih od sesalcev, kot sta rakun in jazbec, do ptic, kot je sinica. "To je prvič, da smo temne trakove opazili pri dinozavrih in po mojem vedenju tudi pri kateri koli drugi izumrli živalski vrsti," je pojasnil soavtor raziskave, ki je izšla v znanstveni reviji Current Biology (Trenutna biologija) Fiann Smithwick z univerze v Bristolu.

Kaj sporoča roparska maska?
Obstajajo številne hipoteze, zakaj živali nosijo vzorec roparske maske, razlogi pa so gotovo pri različnih živalskih vrstah drugačni. "Pri rakunih in jazbecih je roparska maska sporočilo, da sta živali agresivni, tako plenilcu sporočata, da se bosta branila," je pojasnil profesor Smithwick in dodal, da to gotovo ne velja za pernatega Sinosauropteryxa.

"Mislimo, da to ni razlog za roparsko masko pri Sinosauropteryxu, ker ni nobenega anatomskega dokaza, da bi se lahko uspešno branil pred plenilci. Gre za majhnega dinozavra, ki je bil izredno krhko grajen, zato se je gotovo lahko gibal izredno hitro, a neke fizične moči, da bi se lahko plenilcu upiral, ni imel," je še dodal Smithwick.

Po njegovih besedah namreč takšen lažen signal, ki bi plenilcem sporočal agresivnost, evolucijsko ne deluje, saj plenilci blefiranje hitro odkrijejo. Verjetneje je, da je roparska maska služila podobnemu namenu kot pri današnjih pticah, kar ne bi smelo presenečati, saj so dinozavri in ptice evolucijsko povezani. En razlog za črn trak čez oči je boljša vidljivost v okolju, kjer je ogromno neposredne sončne svetlobe, saj se tako zmanjša odblesk svetlobe od perja okoli oči. "Podobno je pri atletih, ki si namažejo črne lise pod oči, to zelo izboljša vid," je primerjal Smithwick. Drugi razlog pa je kamuflaža oči, ki jih plenilci tako težje opazijo.

Meter dolg pernati dinozaver
Sinosauropteryx, gre za majhnega pernatega dinozavra z izredno dolgim repom in majhnimi rokami, je živel pred od 133 do 120 milijoni let na severovzhodu Kitajske. Najdaljši primerek, ki so ga našli, je dolg vsega en meter. Imel je majhne in ostre zobe, jedel pa je majhne vretenčarje, kot so kuščarji.

"Pri pregledu enega izmed fosilov je bil pred sedmimi leti odkrit pigment melanin, šlo je za poseben tip melanina, ki da rdečkasto-rjavo barvo," je še pojasnil Smithwick. Proces fosilizacije je ohranil samo peresa s pigmentom, zato znanstveniki sklepajo, da je bil dinozaver na mestih, kjer manjkajo peresa, bel. Soavtor raziskave Jakob Vinther, prav tako z univerze v Bristolu, je namreč na Kitajskem z uporabo posebnih filtrov slikal primerke z izredno veliko ločljivostjo. Filtri so poskrbeli, da so znanstveniki lahko videli, kje so temne s pigmentom obarvane lise.