Švedska kraljeva akademija za znanost v Stockholmu, ki podeljuje nagrade, je v utemeljitvi zapisala, da je njegovo delo omogočilo poglobljeno razumevanje odnosov dolgoročnih in kratkoročnih učinkov ekonomske politike in odločilno vpliva tako na raziskave v ekonomiji kot tudi na politiko.

Za nagrado naj bi bila bistvenega pomena Phelpsova ugotovitev, da za dolgoročno porazdelitev blaginje niso ključnega pomena le varčevanje in naložbe, ampak tudi ravnovesje med inflacijo in brezposelnostjo. To naj bi omogočilo boljše razumevanje globljih vzrokov obeh pojavov. Inflacija tako ni odvisna le od brezposelnosti, ampak tudi od pričakovanj podjetij in zaposlenih glede zviševanja cen in plač.

Švedska akademija je še zapisala, da je nagrajenec začel obširen program raziskav za modernizacijo Keynesovih makroekonomskih teorij. S svojimi deli naj bi omogočil vzpostavitev novega okvira za analize denarne politike.

73-letni profesor z Univerze Columbia bo 1,1 milijona evrov nagrade prejel 10. decembra v Stockholmu. Lani sta bila nagrajenca za ekonomijo kar dva. Američan Thomas Schelling in Izraelec Robert Auman sta si jo zaslužila za svoj prispevek k razumevanju nesoglasij in sodelovanja s pomočjo analize teorije iger.

Phelps je že šesti ameriški državljan med letošnjimi nobelovci. Pretekli teden sta nagrado za medicino prejela Američana Andrew Fire in Craig Mello, John Mather in George Smoot pa sta si razdelila nagrado za fiziko. Nobelovo nagrado za kemijo je dobil Roger Kornberg.