1. Nasin hekaton bo v Sežani

Foto: Nasa
Foto: Nasa

Največji mednarodni tehnološki maraton Nasa Space Apps Challenge, ki je namenjen sodelovalnemu reševanju globalnih izzivov, bo letos v začetku oktobra ponovno potekal v Inkubatorju Sežana. Tekmovalci bodo na 48-urnem dogodku lahko sodelovali virtualno in v živo, pripravljajo pa tudi dogajanje za otroke, so sporočili organizatorji.

Sorodna novica Med 25 najboljšimi na Nasinem tekmovanju tudi koprska ekipa

International Space Apps Challenge, ki ga v več kot 200 mestih po vsem svetu organizira vesoljska agencija Nasa, v Sloveniji pa ga izvaja Inkubator Sežana, bo letos potekal 5. in 6. oktobra.

Organizatorji navajajo, da je namen in cilj hekatona sodelovalno oblikovanje in razvoj inovativnih tehnoloških rešitev za interdisciplinarne globalne izzive, izvedba obetavnih prototipov za izboljšanje kakovosti življenja na Zemlji in v vesolju ter ustvariti globalno skupnost za sodelovanje in širitev meja vesolja, znanosti ter tehnologije.

Dogodek pripravljajo v sodelovanju z mentorji in strokovnjaki iz srednjih in visokošolskih ustanov, organizacijami inovativnega in podjetniškega podpornega okolja širše primorske regije, zainteresiranimi gospodarskimi družbami, sponzorji ter donatorji.

Kot so navedli v sporočilu za javnost, je hekaton namenjen širši zainteresirani javnosti, prostovoljcem, posameznikom in ekipam, razvijalcem, inženirjem, tehnologom, oblikovalcem, dijakom in študentom, oziroma "vsem z željo hitrega in pozitivnega ustvarjanja nečesa novega". Zainteresirani se lahko prijavijo na spletni strani Inkubatorja Sežana.

Zmagovalcu tisoč evrov v obliki vavčerja

Sorodna novica Koprski Nasa Space Apps Challange je osvojila skupina Blue Ice

Na hekatonu bodo na mednarodni ravni podelili globalne nagrade, v Sloveniji pa bodo organizatorji podelili tudi lokalne. Zmagovalec bo osvojil vavčer za 1000 evrov storitev Inkubatorja Sežana in polet v Aerodiumu Logatec, drugouvrščeni vavčer za 500 evrov storitev Inkubatorja Sežana, ogled Vojaškega muzeja Pivka ter polet v simulatorju MIG 21, tretja nagrada pa je vavčer za 250 evrov storitev Inkubatorja Sežana in ogled Centra vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju.

Za vse udeležence hekatona bo 3. oktobra potekal tudi poseben Nasa Space Apps Sežana Bootcamp, ki bo namenjen seznanitvi z vsemi podrobnostmi tekmovanja. Za otroke, stare od 10 do 14 let, pa bodo organizirali tudi Space Apps Kids, kjer bodo pridobili osnovna znanja LEGO robotike, so še sporočili.


2. Odpoved rakete Falcon 9 in druge novice iz SpaceX-a

Zmrznjen kisik, kjer ga ne bi smelo biti. Foto: SpaceX
Zmrznjen kisik, kjer ga ne bi smelo biti. Foto: SpaceX

Konec dolgega niza

Prvič po dolgem času je odpovedala raketa Falcon 9. Zatajila je druga stopnja. Tovor je v prenizki tirnici in naj bi kmalu zgorel v ozračju.

Falcon 9 se ponaša z zanesljivostjo. Od zadnje odpovedi leta 2016 je poletel kar 325-krat brez napak. Sploh zadnja inačica rakete, Block 5, je bila doslej brezhibna z 297 poleti.

Niz je bil prekinjen poprejšnji četrtek, 11. julija. Falcon 9 je bil izstreljen z Vandenberga v Kaliforniji (ZDA). Prva stopnja je opravila svoje delo, oddala drugo stopnjo in pristala na robotski ladji. Druga stopnja je nadaljevala pot v nebo. Izkušeni opazovalci so hitro opazili, da se na njej nabira ivje. Ko je drugič prižgala motor, da bi tirnico zaokrožila, je motor zatajil, piše v sporočilu za javnost. Prvi mož podjetja Elon Musk je zapisal, da je merlin doživel t. i. RUD (ang. rapid uscheduled disassembly), torej lahko sklepamo, da je eksplodiral ali razpadel. Stopnja je kljub temu oddala 20 satelitov Starlink v orbito, a ker je njeno prizemlje, torej najnižja točka tirnice, na 135 kilometrih, so Starlinki obsojeni na uničenje, ne glede na to, da so svoje ionske motorje pognali na polno.

SpaceX je pozneje potrdil, da je iz druge stopnje puščal ohlajen kisik.

Video: Posnetek dogodka

Vzrok odpovedi ni znan. Tudi ni jasno, ali je bilo puščanje kisika povezano z razpadom motorja. Več bo povedala preiskava, ki jo SpaceX izvaja v sodelovanju z Zvezno agencijo za letalstvo (FAA).

Še vedno ni znano, kdaj se bo Starliner vrnil z MVP-ja.

To je precej neugodna situacija tako za podjetje, ki v povprečju izstreli raketo vsake tri dni, s čimer pretežno popolnjuje svojo konstelacijo satelitov Starlink; in za Naso, ki s Falconi 9 in vesoljskimi ladjami Dragon prevaža ljudi na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Še posebej je neugodno zato, ker je alternativna vesoljska ladja za prevoz na MVP, Boeingov Starliner, prav tako v godlji zaradi napak na pogonskem sistemu. Teoretično se lahko zgodi, da bosta Starliner in Dragon nekaj časa prizemljena, Zahod pa se bo spet zanašal na ruske Sojuze.

Zanimivo je tudi dejstvo, da je odpovedala druga stopnja, ki se po uporabi odvrže, in ne večkrat uporabna prva stopnja z veliko zarezami na rovašu.

Falcon 9 Block 5 se zdaj ponaša z 99,7-odstotno zanesljivostjo pri 297 uspešnih misijah in eno odpovedjo.

Raketa Falcon 9 je bila prvič izstreljena leta 2010. V vseh različicah je naštela 354 uspešnih misij, tri odpovedi in eno delno odpoved.

SpaceX si seveda želi čim prej nadaljevati delo. Če bo dobil dovoljenje FAA-ja, bo naslednjega Sokola izstrelil že ta konec tedna. A eno so ambicije podjetja, ki rado prebija meje, drugo pa skrbi agencije FAA, ki je odgovorna za varnost. Preiskave in odprava napak na raketah navadno trajajo mesece.

Zamik odmevne odprave Polaris Dawn?

SpaceX-ovi skafandri. Foto: SpaceX
SpaceX-ovi skafandri. Foto: SpaceX

31. julija bi morala biti izstreljena odprava Polaris Dawn, ki se prav tako zanaša na Falcona 9 in vesoljsko ladjo Crew Dragon. Financira jo milijarder Jared Isaacman, ki bo s tremi sopotniki poletel na višino 700 kilometrov in tam predvidoma opravil prvi zasebni vesoljski sprehod v zgodovini. Tudi ta odprava se utegne zamakniti. Ne glede na to so ta teden uspešno preizkusili nove skafandre, ki jih je razvil SpaceX. Zanimivost: s posadko Polaris Dawna se je srečal Charlie Duke, astronavt odprave Apollo 16 in glavni komunikator z vesoljsko ladjo Apollo 11 (CAPCOM) – slednja je potekala prav te dni pred 55 leti.

Naslednja odprava na Mednarodno vesoljsko postajo z Dragonom je predvidena za 19. avgust (Crew-9).

MVP bo deorbitiral podaljšan Dragon

Načrtovana podoba vesoljskega plovila, ki bo deorbitiralo MVP. Stalo bo 843 milijonov dolarjev. Foto: SpaceX
Načrtovana podoba vesoljskega plovila, ki bo deorbitiralo MVP. Stalo bo 843 milijonov dolarjev. Foto: SpaceX
Sorodna novica Muskov SpaceX bo poslal Mednarodno vesoljsko postajo v uničenje

Nasa je navrgla nekaj podrobnosti o vesoljskem plovilu, ki bo deorbitiralo Mednarodno vesoljsko postajo. Izdelal ga bo SpaceX, ker je bil Northrop Grumman predrag. Plovilo bo osnovano na obstoječi tovorni vesoljski ladji Dragon. Imelo bo podaljšan servisni modul oziroma "prtljažnik", šestkrat več goriva od navadnega Dragona in štirikrat silnejši pogon, torej več motorjev Draco. Natančneje: 30 Dracov bo namenjeno zaviranju, 16 obračanju.

Tako bo dovolj zmogljivo, da bo Mednarodno vesoljsko postajo z 220 kilometrov višine potisnilo proti tlom. To se bo zgodilo predvidoma leta 2031.

Posadka bo MVP zapustila, ko bo postaja na višini 330 kilometrov.

Video: Več podrobnosti v novinarski konferenci

Priprave na naslednji polet Starshipa

Super Heavy. Foto: SpaceX
Super Heavy. Foto: SpaceX

SpaceX nadaljuje priprave na naslednji polet rakete Starship. Prejšnji petek je opravil statični preizkus stopnje Super Heavy (Booster 12). Za osem sekund je prižgal motorje raptor, medtem ko je stopnja ostala nepremična na stojalu. Datum naslednjega, petega poleta ni znan, neuradno pa ga lahko pričakujemo v naslednjih tednih. Na njem naj bi Super Heavy ujeli z mehaničnimi rokami stolpa na Boca Chici.

Na četrtem poletu sta tako Super Heavy kot stopnja Starshipa izvedla simuliran pristanek na vodni gladini.

NasaSpaceFlight poroča, da SpaceX gradi drugi izstrelitveni stolp na Boca Chici.

Selitev sedeža v Teksas

Musk je ta teden napovedal, da bo preselil sedež podjetja SpaceX iz Kalifornije na Boca Chico (oziroma Starbase) v Teksasu. Musk je že dolgo kritičen do političnega vodstva Kalifornije. Kaplja čez rob za Muska pa je sveže sprejeti zakon, ki se nanaša na otroke v šolah, ki se identificirajo kot transspolni. V Hawthorneu sicer proizvajajo tako Falcone 9 kot Dragone, zato je selitev proizvodnje – poleg sedeža – vprašljiva.

V Teksas bo preselil tudi sedež podjetja X. Njegovo tretje podjetje, Tesla, se je v to ameriško zvezno državo premaknilo že pred časom.


3. Evropa se je "vrnila v vesolje", a z manjšo napako

Ariane je poletela v različici 62, kar pomeni, da ima dva stranska potisnika. Pozneje bodo uvedli silnejšo različico Ariane 64 s štirimi. Foto: Esa
Ariane je poletela v različici 62, kar pomeni, da ima dva stranska potisnika. Pozneje bodo uvedli silnejšo različico Ariane 64 s štirimi. Foto: Esa
Foto: Esa/S. Corvaja
Foto: Esa/S. Corvaja

Nova evropska raketa Ariane 6 je pred dvema tednoma prestala krstni polet – pretežno uspešno. Vsekakor so bili uradniki Ese, Arianespace in drugih povezanih evropskih institucij izjemno vzhičeni in presrečni nad izidom ter napovedali drugi polet že decembra letos, in to napaki navkljub.

Raketa Ariane 6 je bila izstreljena 9. julija ob 21. po našem času s Kouroua v Francoski Gvajani. Prva stopnja je svojih sedem minut poleta opravila brez težav. Oddala je drugo stopnjo, sama pa je padla v uničenje. Druga stopnja je prižgala motor Vinci, se dvignila v nebo in po višini 580 kilometrov oddala več mikrosatelitov.

Sorodna novica Evropa se je "vrnila v vesolje", a z manjšo napako

"Evropa je nazaj, Evropa se je vrnila v vesolje," je ob tem navdušeno vzklikal Philippe Baptiste, vodja francoske vesoljske agencije CNES. Raketa je namreč na tej točki po oceni CNES-a uspešno opravila svojo misijo.

Sledil je drugi del poleta, na katerem so izvedli nekaj dodatnih preizkusov. Med drugim so izvedli test pogona vrhnje stopnje. Slednjo ženeta motor Vinci in pomožni pogon APU, namenjen ustalitvi goriva v rezervoarjih ter manjšim popravkom smeri.

To je bil pomemben preizkus; smisel nove vrhnje stopnje je, da se lahko po želji ugaša in prižiga, saj s tem dostavlja satelite v različne tirnice.

A pred tretjim, poslednjim prižigom, ki bi moral poslati stopnjo proti ozračju, je nekaj šlo po zlu. Sistem APU je javil napako in se samodejno ugasnil, Vinci pa zaradi tega ni opravil zaviranja. Vrhnja stopnja tako ostaja na višini 580 kilometrov kot vesoljska smet. Kdaj se bo vrnila v ozračje, ni znano.

Kamera na vrhnji stopnji je posnela ta prizor. Foto: ESA-YPSat
Kamera na vrhnji stopnji je posnela ta prizor. Foto: ESA-YPSat

Gre za prvi, testni polet, zato uspeh ni bil zagotovljen. Spomnimo, predhodnica Ariane 5 je na uvodni misiji eksplodirala. S tega vidika je bil krstni polet Ariane 6 precejšen uspeh, saj jim je uspelo izvesti vse razen deorbitiranja.

Predstavniki ArianeSpace so zatrdili, da napaka na APU-ju nikakor ne ogroža naslednje misije, ki bo predvidoma decembra. Tretji polet je po umiku Eumetsata zakupilo francosko ministrstvo za obrambo. Uporabili bodo inačico 64.

Podrobneje o izstrelitvi in raketi v tem članku.

Video 1: Posnetek izstrelitve in novinarske konference, spodaj dodatni zorni koti

Evropa si želi z Ariane 6 povrniti staro slavo iz časov, ko je še vladala trgu komercialnih izstrelitev – dokler je ni začel izrinjati ameriški SpaceX. Po navedbah Arianespace je cenejša od predhodnice Ariane 5. Je pa raketa za enkratno uporabo in tako tehnično zaostaja za trendom v izstrelitveni industriji.


4. Evropska večkrat uporabna raketa dodatno zamuja

Načrtovana podoba Themisa. Foto: ArianeGroup
Načrtovana podoba Themisa. Foto: ArianeGroup
Ploščad na Švedskem, kjer bodo preizkušali Themis, je del vesoljskega središča Kiruna Esrange. Foto: ArianeGroup
Ploščad na Švedskem, kjer bodo preizkušali Themis, je del vesoljskega središča Kiruna Esrange. Foto: ArianeGroup

Prvi polet raketne stopnje Themis je prestavljen na naslednje leto. Stopnja že precej zamuja, poroča portal European Spaceflight.

Themis so osnovali leta 2018. Prvi polet je bil predviden za leto 2022, potem se je premaknil na 2024, zdaj pa je Švedska vesoljska korporacija sporočila, da je prava letnica 2025.

Raketna stopnja Themis bo visoka 30 metrov in široka 3,5 metra, opremljena pa s tremi metanskimi motorji prometheus.

Arianespace je napovedal, da bo prometheus desetkrat cenejši od vulcaina 2. Med drugim bodo 3D tiskali vse, kar se še smiselno da. Omogočal bo spreminjanje potiska in večkratni prižig med letom, uporaben pa bo za vse stopnje raket. Foto: ArianeGroup Holding
Arianespace je napovedal, da bo prometheus desetkrat cenejši od vulcaina 2. Med drugim bodo 3D tiskali vse, kar se še smiselno da. Omogočal bo spreminjanje potiska in večkratni prižig med letom, uporaben pa bo za vse stopnje raket. Foto: ArianeGroup Holding

Themis lahko primerjamo s SpaceX-ovim Grasshopperjem, saj bo predvsem namenjen preizkušanju navpičnega pristajanja, in ne poletom v vesolje. Z njim se namerava Evropa priučiti večkratne uporabnosti in na tej podlagi razviti celo množico raket. Med drugim želi Arianespace razviti naslednico Ariane 6, ki naj bi prvič poletela enkrat v prihodnjem desetletju.

A Francozi so nekoliko neučakani, zato so leta 2022 ustanovili povsem francosko družbo Maïaspace, s katero nameravajo razvoj pohitriti. Maïaspace bo vzela Themis, zanj razvila drugo stopnjo in tako pripravila raketo Maïa, ki naj bi postala operabilna prav prihodnje leto. Zamik jim je nekoliko zagrenil načrte. Maïa naj bi imela zmogljivost v nizkozemeljsko tirnico do treh ton.

Maïaspace je hčerinska družba Arianespace.

Prometheus je motor na metan in kisik, po specifikacijah primerljiv s SpaceX-ovim merlinom. Arianespace pravi, da bo izjemno poceni in da se pri njegovi izdelavi uporablja 3D-tisk.

Evropa ima še precej projektov večkrat uporabnih raket. Francoska država je poleg Maïaspace podprla Sirius Space in HyPrSpace (mimogrede, to francosko podjetje je svoj prvi projekt poimenovalo Baguette-One). Imamo še Nemce, ki sicer v mednarodnem sodelovanju pripravljajo CALLISTO, Špance, ki verjamejo v svojo Miuro 5 ... (poglavje 1). Vse našteto bo po zagotovilih večkrat uporabno.

Množica nakazuje, da evropska raketna industrija vse bolj panično in vse manj koordinirano odgovarja na izziv SpaceX-a.


5. NOTICE:

Poprejšnji petek se je z Mednarodne vesoljske postaje odklopila tovorna vesoljska ladja Cygnus CRS-20 in nato zgorela v ozračju. Z MVP-jem je bila združena od januarja (poglavje 1). Posnetek tukaj.

Nasa je do nadaljnjega odpovedala vse vesoljske sprehode pri Mednarodni vesoljski postaji. Prejšnji mesec je namreč iz cevi, ki povezuje postajo in vesoljskega sprehajalca, začela puščati voda.Indijska vesoljska agencija ISRO navaja, da bo njena bodoča vesoljska postaja Bharatiya Antariksh sestavljena iz petih modulov.
Prva stopnja rakete SLS za odpravo Artemis II je dokončana in na poti na Cape Canaveral. Več tukaj. Blue Origin je pokazal pristajalne noge za njihovo načrtovano težko nosilno raketo New Glenn.Kitajska je v petek izstrelila raketo Dolgi pohod-4B s satelitom Gaofen-11 05. Več tukaj, posnetek tukaj.
Spodletela pa je izstrelitev kitajske zasebne rakete Hyperbola-1 Y8, zatajila je četrta stopnja. Več tukaj, posnetek tukaj.Nova kitajska raketa Dolgi pohod-12 je pripravljena na izstrelitev, ki bo prihodnje leto, poroča SpaceNews. Dvanajstka bo zmogla 12 ton v nizko zemeljsko tirnico, gnali jo bodo motorji YF-100K na kerozin.Novo kitajsko podjetje COSMOLEAP je razgrnilo načrte, ki izgledajo kot kopija Starshipa, Falcona 9 in Starlinka.
Kitajski znanstveniki pravijo, da bi na negostoljubnem Marsu lahko rasla vrsta maha. Več tukaj in v reviji the Innovation.Esina sonda Juice, namenjena k Jupitru, bo naslednji mesec obletela Zemljo. Več tukaj. Podobna ameriška sonda Europa Clipper pa je v hudih težavah. 4 milijarde evrov vredni Clipper, ki bi moral biti izstreljen oktobra, ni dovolj odporen proti sevanju, slednjega pa je pri Jupitru na pretek.Sveža študija, povezana z Jupitrovo luno Evropa. Znanstveniki pravijo, da bi se sledovi morebitnega življenja lahko ohranili na njenem površju. Več tukaj, znanstveni članek je v reviji Astrobiology.
Raziskovalci z ameriške univerze UCLA predlagajo novo definicijo planeta (ki spet ne zajema Plutona). Več tukaj.Še eno Webbovo delo: z njim so preučevali "večne sončne vzhode" na oddaljenem planetu. Več tukaj, znanstvenik članek je v Nature.Črne luknje iz svetlobe ne morejo obstajati, pravi tale študija.


6. Na Luni odkrili jamo

Globoka je sto metrov. Foto: NASA/GSFC/Arizona State University
Globoka je sto metrov. Foto: NASA/GSFC/Arizona State University

Italijanski znanstveniki so v ponedeljek sporočili, da so prvič odkrili jamo na Luni, ki bi bila lahko s svojimi okoli 100 metrov globine primerna tudi za gradnjo stalne baze za ljudi.

Odprava Apollo 11 je bila izstreljena na današnji dan pred 55 leti. Več tukaj.

Lorenzo Bruzzone in Leonardo Carrer z Univerze v Trentu sta skupaj z ekipo s pomočjo radarja odkrila jamo na območju, imenovanem Morje tišine, nedaleč od mesta, kjer sta pred 55 leti na Luno stopila astronavta Neil Armstrong in Buzz Aldrin, poroča STA.

Ugotovitve je italijanska ekipa objavila v znanstveni reviji Nature Astronomy.

Udrtina do votline je verjetno nastala zaradi propadanja lavnih cevi. Po mnenju znanstvenikov radarski podatki razkrivajo le začetni del podzemne votline. Ocenili so, da je široka najmanj 40 metrov in dolga več deset metrov, verjetno še več.

Številne odprtine, ki jih je posnel LRO (Lunar Reconnaissance Orbiter). Vsak posamičen posnetek je širok okoli 220 metrov. Foto: NASA/GSFC/Arizona State University
Številne odprtine, ki jih je posnel LRO (Lunar Reconnaissance Orbiter). Vsak posamičen posnetek je širok okoli 220 metrov. Foto: NASA/GSFC/Arizona State University
Širše območje najdbe. Foto: NASA Goddard
Širše območje najdbe. Foto: NASA Goddard

"Lunine jame ostajajo skrivnost že več kot 50 let. Zato je vznemirljivo, da smo lahko končno dokazali obstoj" ene od njih, sta v elektronskem sporočilu zapisala Carrer in Bruzzone. Prva ugibanja, da so na Luni jame, so se namreč pojavila pred okoli 50 leti. Že pred nekaj leti pa so odkrili številne udrtine.

Ugotovitve nakazujejo, da bi bilo lahko na Luni na stotine jam in na tisoče lavnih cevi. Takšni kraji bi bili lahko naravno zavetje za astronavte, ki bi jih zaščitili pred kozmičnimi žarki, sevanjem sonca ter pred udarci mikrometeoritov, poročajo tuje tiskovne agencije.

Kamnine in drugi materiali v teh votlinah lahko znanstvenikom pomagajo tudi bolje razumeti razvoj Lune, zlasti njeno vulkansko dejavnost, še piše STA.

ZDA in Kitajska nameravata v roku desetletja postaviti habitate na površje Lune.

Dodatne informacije so na voljo v Nasinem sporočilu za javnost.

Video: Nasin pojasnilnik


7. Odpovedan lunarni rover VIPER

Najbrž ga bodo razdrli. Foto: Nasa
Najbrž ga bodo razdrli. Foto: Nasa

Nasa je odpovedala misijo VIPER zaradi zamud, naraslih stroških in pričakovanih dodatnih podražitev v prihodnosti. Doslej je potrošila 450 milijonov dolarjev, za dokončanje bi morala dodati še vsaj 84 milijonov.

Naso je najbolj skrbelo, da bi se naraščajoči stroški zajedli v druge programe CLPS, je bilo slišati na novinarski konferenci.

Sorodna novica Ameriška misija na Luno se je končala v Tihem oceanu

Rover VIPER bi moral biti leta 2023 izstreljen proti Luni na raketi Falcon Heavy, trenutni pričakovan datum pa je izstrelitev umeščal v leto 2025.

VIPER je že izdelan, čakala so ga številna testiranja. Zdaj ga Nasa zastonj ponuja domačim podjetjem ali mednarodnim partnerjem, da ga oni pošljejo na Luno. Če zanimanja ne bo, bo agencija rover razdrla in instrumente prihranila za morebitne prihodnje programe.

Pristal bi v kraterju Nobile v bližini Luninega južnega pola. Zaradi lege in oblike so nekatere zaplate znotraj kotanje v večni senci, druge pa so šibko obsijane. Tam bi lahko bile večje zaloge vodnega ledu – in prav to bi iskal in analiziral Viper. Njegova masa znaša 430 kilogramov, velikost 1,5 x 1,5 x 2,5 metra. Opremljen je s tremi znanstvenimi instrumenti in enometrskim vrtalnikom v tla.

Prvi polet lunarnega tovornega pristajalnik Argonaut je predviden za leto 2031, poroča European Space Flight.

Še ena zanimivost: VIPER bi lahko postal prvo lunarno vozilo s sprednjimi žarometi.

VIPER bi na Luni pristal s pristajalnikom Griffin ameriškega zasebnega podjetja Astrobotic. Družbi je januarja lani spodletela misija na Luno s pristajalnikom Peregrine.

Nasa bo nadaljevala sodelovanje z Astroboticom in kljub umiku glavnega tovora še vedno financirala misijo Griffin One, ki bo potekala predvidoma jeseni 2025. Namesto roverja bo poslala "simulator mase" oziroma ... balast.

Avdio: Tiskovna konferenca Nase


8. Večje težave s teleskopom Gaia

Teleskop Gaia je 1,5 milijona kilometrov stran od Zemlje, zato fizična popravila niso mogoča. Foto: ESA/ATG medialab
Teleskop Gaia je 1,5 milijona kilometrov stran od Zemlje, zato fizična popravila niso mogoča. Foto: ESA/ATG medialab

Evropski vesoljski teleskop Gaia že več kot deset let ustvarja 3D-karto zvezd domače Galaksije, pa tudi drugih nebesnih teles. Po načrtih naj bi deloval šest let in je posledično precej presegel svojo obratovalno dobo. V zadnjih dveh mesecih pa je imel precej nesreče. Poškodoval ga je mikrometeoroid, "praske" mu je najbrž pustila tudi nedavna sončna nevihta.

Sorodna novica Zaradi najmočnejšega Sončevega viharja v zadnjih 20 letih tudi v Sloveniji viden severni sij

Vesolje je polno mikrometeoroidov, drobnih delcev, ki potujejo z veliko hitrostjo. Teleskop je nanje načeloma odporen. Toda aprila ga je drobec zadel pod pravšnjim kotom in s tolikšno hitrostjo, da ga je poškodoval. V teleskop zdaj pod določenimi pogoji vdira svetloba in moti občutljive senzorje. In ko so Esini inženirji ravno iskali rešitev, jih je udarila druga nesreča. Odpovedala je elektronika, ki upravlja enega od 106 senzorjev CCD, prav tistim, ki potrdi ali ovrže zaznavo zvezde. Povedano drugače: ta CCD loči zrnje od plev in izloči lažne zaznave zvezd. In tako je Gaia začela domov pošiljati ogromne količine neuporabnih podatkov, sporoča Esa. Vzrok za to odpoved ni znan. Na agenciji domnevajo, da je bila na delu majska Sončeva nevihta, prav tista, ki je poskrbela za polarni sij širom sveta. Zaplet so deloma rešili s prilagoditvijo minimalnega praga, ki določa, kaj je zvezda in kaj ne.

Gaia spet opravlja rutinska opazovanja. Vmesni čas so izkoristili še za umerjanje optike. Podrobneje tukaj.

Gaia je bila izstreljena leta 2013, delovala naj bi do prihodnjega leta. Če ne bo večjih odpovedi in pomanjkanja goriva, najbrž lahko pričakujemo podaljšanje. Na minuto izmeri lastnosti približno 100.000 zvezd, v dveh mesecih premeri celotno nebo in tako počasi riše sliko našega širšega domovanja. Je na "sladki" težnostni točki L2 1,5 milijona kilometrov stran od Zemlje.


9. Osnovana nova evropska misija Ramses

Simbolična podoba Ramsesa v vesolju. Človeštvo tudi tako krepi obrambo pred asteroidi. Foto: ESA-Science Office
Simbolična podoba Ramsesa v vesolju. Človeštvo tudi tako krepi obrambo pred asteroidi. Foto: ESA-Science Office

Esa je začela snovati misijo Ramses. Sonda bo leta 2029 obletela asteroid Apofis, ko bo ta švignil mimo Zemlje. Preučila bo obliko, maso, sestavo, poroznost, topografijo površja, rotacijo in kako se bo spremenil zaradi težnostnega privlaka Zemlje. Pričakujejo plazove in potrese na površju. Znanstvenike pa še najbolj zanima, kako se bo spremenila Apofisova pot. Z zbranimi podatki bomo lahko natančneje modelirali obnašanje planetoidov v Osončju in ocenjevali, kateri so nevarni in kateri ne.

A le, če bo misija potrjena in založena z denarjem. Licitacija je predvidena za letošnji november, ko se bodo sestali ministri držav članic Ese.

Izstrelitev je predvidena za april 2028. Ramses bo k Apofisu prispel februarja 2029, torej dva meseca pred obletom Zemlje. Podrobnosti so na voljo tukaj.

Apofis bo mimo našega planeta letel 13. aprila 2029 pri oddaljenosti 32.000 kilometrov, torej v bližini geostacionarnih satelitov. Ponekod bo viden s prostimi očmi.

Proti Apofisu že leti Nasina sonda OSIRIS-APEx, a ga bo ujela "šele" dva meseca po obletu. Gre za preimenovano misijo OSIRIS-REx, ki je pred leti vzela vzorec asteroida Bennu in ga dostavila na Zemljo, nato pa so ji naložili še to sprva nepredvideno nalogo.

Ena Esina misija za asteroide je že potrjena. Jeseni bo izstreljena Hera, ki bo odpotovala do asteroida Dimorfos in preverila, kakšno razdejanje je na njem bila pustila ameriška sonda Dart (poglavje 7).


10. FOTO: Presenečenje v Marsovi skali

Foto: NASA/JPL-Caltech/MSS
Foto: NASA/JPL-Caltech/MSS

Nasin rover Curiosity je 30. maja povozil skalo in jo zdrobil. Iz nje so v precejšnje presenečenje znanstvenikov pogledale rumene strukture. Izkazalo je, da gre za kristale čistega žvepla. Česa takšnega na Marsu še niso našli. Podrobneje tukaj.

Curiosity se vozi po Marsu že od leta 2011. V tem času je premeril 32 kilometrov.

Video: Najdi žveplo na tem posnetku, poziva Nasa


11. Po vesolju prvič potovala hiphoperska pesem

Sorodna novica Po vesolju prvič potovala hiphoperska pesem, pod njo je podpisana Missy Elliott

Nasa je skozi vesolje vse do Venere poslala kultno uspešnico Missy Elliott iz leta 1997 The Rain (Supa Dupa Fly). Tako je ta postala prva hiphoperska pesem, ki je bila predvajana v globokem vesolju. 254 milijonov kilometrov je prepotovala v 14 minutah, piše MMC. Več v Nasinem sporočilu za javnost.


12. FOTO: Pingvin in jajce

NIRCam in MIRI. Foto: NASA, ESA, CSA, STScI
NIRCam in MIRI. Foto: NASA, ESA, CSA, STScI
MIRI. Foto: NASA, ESA, CSA, STScI
MIRI. Foto: NASA, ESA, CSA, STScI
Fotografije v polni kakovosti

Naslovna, NIRCam in MIRI (31 MB)
MIRI (2 MB)
Hubble (34 MB)

Ekipa za teleskopom James Webb je ob drugi obletnici delovanja priobčila fotografijo para galaksij v postopku združevanja. Par se imenuje Arp 142 in je oddaljen 326 milijonov svetlobnih let. Leži v ozvezdju Hidre. Večja spiralna galaksija na sredini spominja na pingvina, manjša eliptična pa na jajce. Galaksiji sta se prvič srečali med 25 in 75 milijoni let v preteklosti. V Pingvinu je motnja sprožila nastanek množice novih zvezd. Znanstveniki so izračunali, da jih tam vznikne med 100 in 200 na leto, medtem ko naša domača Galaksija botruje okoli šestim novim zvezdam letno. Precej podrobneje tukaj.

Hubblova fotografija za primerjavo:

Foto: NASA, ESA and the Hubble Heritage Team (STScI/AURA)
Foto: NASA, ESA and the Hubble Heritage Team (STScI/AURA)
Nekatere zanimive slovenske strani o vesolju

Portal Vesolje.net
Portal v vesolje
Podkast Temna stran Lune (nova epizoda)
Podkast ApolloLajka (nova epizoda)
Fizik o vesoljskem vremenu: Sončni blog
Podkast Sončni blog (nova epizoda)
Revija Življenje in tehnika
Astronomska revija Spika
Revija Obramba
Agencija Tromba
Zavod Cosmolab
Spletna stran Andros
Astronomsko društvo Vega
Astronomsko društvo Orion
Astronomski krožek Gimnazije Šentvid


13. ODŠEL JE V ZGODOVINO: Astronavt Joe Engle

Engle ob letalu X-15. Foto: NASA/JPL-Caltech/MSS
Engle ob letalu X-15. Foto: NASA/JPL-Caltech/MSS

V 92. letu starosti je umrl upokojeni Nasin astronavt Joe Henry Engle. Bil je edini astronavt, ki je letel tako z znanim eksperimentalnim letalom X-15 kot s Space Shuttli, sporoča agencija. Med vesoljeplovce je vstopil leta 1966. Bil je rezerva za odpravo Apollo 14 in določen za pilota lunarnega modula odprave Apollo 17. A imel je veliko smolo: Nasa ga je zamenjala s Harrisonom Schmittom, saj je želela, da na Luno poleti tudi znanstvenik geološke stroke. Program Apollo se je zatem končal. Engle se nad dejstvom, da je bil oropan hoje po Luni, javno nikoli ni pritoževal. Pozneje je sodeloval na odpravah STS-2 in STS-51I.

Podrobneje v sporočilu za javnost, biografiji in številnih intervjujih Nasinega projekta oralne zgodovine.

Video 1: Englejevo predavanje o letalu X-15

Video 2: Intervju tudi o njegovi vesoljski karieri


NA VIDIKU:

Sobota, 20. julij - Electron - Acadia 3

Predvidoma v nedeljo, 21. julija - Falcon 9 - Starlink

Predvidoma v ponedeljek, 22. julija - Falcon 9 - Starlink

Predvidoma v ponedeljek, 22. julija - Falcon 9 - Starlink