Kepler-22b naj bi bil ogromen ocean, večji od Zemlje, z manjšim kamnitim jedrom. Foto: NASA/Ames/JPL-Caltech
Kepler-22b naj bi bil ogromen ocean, večji od Zemlje, z manjšim kamnitim jedrom. Foto: NASA/Ames/JPL-Caltech

Pred dvajsetimi leti so astronomi odkrili in potrdli obstoj prvega eksoplaneta, torej planeta zunaj Osončja. Po dveh desetletjih smo na planetarni prelomnici - samo lani so odkrili in potrdili več eksoplanetov kot v vseh letih poprej skupaj. Krivulja potrjenih primerkov se strmo vzpenja, medtem ko na potrditev čaka še veliko večja množica.

Zdaj jih je zagotovo znanih že več kot 2.000. Iskanje je težko, saj so temni, zelo oddaljeni. Astronomi za njimi vohljajo, izkoriščajoč učinek vešče - ko mrčes leti mimo močne ulične svetilke, ne vidimo njega samega, temveč hipno zatemnitev. Če je ta periodična, astronomi ugotovijo, da okoli zvezde nekaj kroži, nato pa z interferometrijo poskušajo prigrabiti kar se še da podatkov.
Glede na to izračunajo velikost telesa, oddaljenost od zvezde, sestavo in številne druge lastnosti. Ker ima skoraj vsaka zvezda naše galaksije svoj planet (ali več), je tam zunaj na stotine milijard teles, ki čakajo na raziskovanje. Na MMC-ju smo denimo poročali o HD 219134b, ki je nam najbližji kamniti eksoplanet. Zemlji pa naj bi bila najbolj podobna Kepler-452b ter malo manj Kepler-186f.

Ob obletnici je Nasa zbrala 60 vodilnih strokovnjakov za eksoplanete. Ti so iz množice 2.000 potrjenih zbrali 20 najvznemirljivejših ali najljubših. Na Nasi so primerke tudi vizualizirali, pri čemer podobe odražajo meritve in sklepanja na podlagi teh meritev. Več v spodnji galeriji.





































1. Kepler-186f je prvi kamniti eksoplanet, ki so ga zaznali v t. i. območju Zlatolaske, tam, kjer je temperatura pravšnja za obstoj tekoče vode. Po velikosti je podoben Zemlji, le nekoliko večji. Foto: NASA Ames/SETI Institute/JPL-Caltech
2. HD 209458 b je prinesel kopico prelomnic. Je prvi eksoplanet, ki so ga zaznali ob prečkanju svoje zvezde in obenem zaznali njegovo lastno svetlobo. Je tudi prvi eksoplanet, pri katerem so zaznali atmosfero (v njej pa veliko vodne pare). Je nekoliko večji od Jupitra. Foto: NASA, Esa, Alfred Vidal-Madjar (CNRS)
3. Kepler-11 je sistem zvezde z vsaj šestimi planeti, ki so gosto natlačeni. Pet jih je na razdalji, kakršna je med Soncem in Merkurjem. Kepler-11 je prvi odkriti stisnjeni sistem, ki je namignil, da so planetarni sistemi z več planeti - kakršen je naš - verjetno pogosti. Foto: NASA/JPL-Caltech
4. Kepler-16b je neke vrste "Tatooine" iz znanstvenofantastične franšize Vojne zvezd, saj ima kar dve zvezdi. Le da na njem zelo verjetno ni najti življenja: giblje se zunaj roba območja Zlatolaske s temperaturami do -100 stopinj Celzija in je najbrž plinski velikan. Foto: NASA/JPL-Caltech
5. Zvezde so lahko zelo različne. Prvi eksoplanet, ki so ga odkrili pri takšni zvezdi, kakršno je naše Sonce, je 51 Pegasi b. Njegova masa znaša polovico Jupitrove. Je zelo blizu matične zvezde, ki jo obkroži v štirih dneh. Njegova temperatura znaša okoli 1.000 stopnj Celzija. Kljub temu naj bi imel atmosfero, pred zvezdnim vetrom zaščiteno z močnim gravitacijskim privlakom. Foto: NASA/JPL-Caltech
6. CoRoT 7b je prvi odkriti kamniti eksoplanet z velikostjo, podobno Zemlji. Njegov premer znaša 1,58 Zemljinega. Potrditev je pognala nov veter v iskanje Zemlji podobnih eksoplanetov. CoRoT 7b je 489 svetlobnih let stran. Njegovo leto znaša le 20 Zemljinih ur. Temperatura površja naj bi se gibala med 1.800 in 2.600 stopinj Celzija, torej je najbrž prekrit z lavo. Foto: ESO/L. Calçada
7. Kepler-22b kroži okoli Soncu podobne zvezde v območju Zlatolaske. Je zelo nenavadno telo, ki mu ni najti para v domačem Osončju. Skoraj povsem naj bi bil sestavljen iz vode, iz vseplanetnega oceana, ki ima na sredini manjše kamnito jedro. Možnost razvoja življenja ni izključena. Foto: NASA/Ames/JPL-Caltech
8. Kepler-10b je prvi kamniti eksoplanet, ki ga je odkril satelit Kepler. Je ostarelec z okoli 12 milijardami let za seboj. Premer znaša 1,4 Zemljinega, masa pa je več kot trikrat večja. Je zelo blizu matične zvezde. Ena njegova stran je vedno obrnjena proti njej in verjetno prekrita s staljenimi kamninami. Foto: NASA/Kepler Mission/Dana Berry
9. Tudi celoten sistem Kepler-444 je metuzalem z okoli 11,2 milijarde let "na grbi". Gre za najstarejši tovrstni planetni sistem v galaksiji Rimska cesta. Okoli rjave pritlikavke kroži pet planetov, velikih približno tako kot Zemlja ali pa nekoliko manjših. Foto: Tiago Campante/Peter Devine
10. Leto na 55 Cancri e znaša le 18 zemeljskih ur. Planet je 25-krat bližje svoji zvezdi, kot je Merkur Soncu. Ena stran 55 Cancri e je vekomaj obrnjena proti njej in se praži na tej vročini. Njegova zunanjost naj bi bila nenavadna. Kamnito jedro naj bi obkrožala plast vode - vročini navkljub. Voda naj bi bila v posebnem stanju, obenem kapljevina in plin, in čisto na vrhu še v plasti pare. Foto: NASA/JPL-Caltech
11. HD 189733 b je 63 svetlobnih stran. Spada med t. i. vroče Jupitre, saj je temu planetu podoben po velikosti, a je zvezde bliže. Leto na njem znaša 2,2 zemeljskega dneva, saj njegova orbitalna hitrost znaša 548.000 kilometrov na uro. Je prvi eksoplanet, ki so ga zaznali v rentgenskih žarkih (s teleskopom Chandra). Foto: NASA/ESA/G. Bacon (STScI)
12. Sistem PSR B1257+12 spada med bolj nenavadne. Med letoma 1992 in 1994 so tam odkrili tri eksoplanete, presenetljivo, saj je njihova matična zvezda nevtronska zvezda. Ti planeti so zato pulzarjevi planeti in kažejo, da lahko planetne sisteme najdemo tudi okoli mrtvih, eksplodiranih zvezd. Foto: NASA/JPL-Caltech
13a. Sledeče tri podobe slikajo tri eksoplanete, t. i. superzemlje, ki krožijo okoli iste rdeče pritlikavke. Najbližji K2-3b ima 2,1-kratni premer Zemljinega ter maso za skoraj osem Zemelj. Foto: ESO/M. Kornmesser/Nick Risinger/ L. Calcada
13b. Drugi planet vsebuje za dve Zemlji mase, a je tako kot prejšnji podvržen močnemu sevanju domače zvezde - trikrat močnejšemu od tega, kar prejema Zemlja. Foto: ESO/M. Kornmesser/Nick Risinger/ L. Calcada
13c. Najzanimivejši je zunanji planet, K2-3d, namreč prejema za ščepec močnejše sevanje kot Zemlja in ima njen 1,4-kratni premer. Je v območju Zlatolaske, zato si astronomi zdaj prizadevajo razkriti sestavo atmosfere, spet v iskanju odgovora, ali je tam morda mogoč razvoj življenja. Foto: ESO/M. Kornmesser/Nick Risinger/ L. Calcada
14. HR 8799 je prvi eksoplanetni sistem, ki so ga posneli neposredno. Vsebuje vsaj štiri zelo masivne eksoplanete (na meji pretvorbe v zvezdo rjavo pritlikavjo) ter disk, poln drobirja. Je 129 svetlobnih let stran od Zemlje. Foto: NRC-HIA, Christian Marois, Keck Observatory
15. Kepler-36 je znan po rekordni medsebojni bližini planetov. Je sistem zvezde ter dveh eksoplanetov, katerih orbiti se razlikujeta le za 1,9 milijona kilometrov. To je le pet razdalj med Zemljo in Mesecem, medtem ko najkrajša razdalja med Zemljo in Marsom znaša okoli 55 milijonov kilometrov. Planeta sta superzemlja ter "mali Neptun". Foto: ESO
16. Do potrditve HD 114762 b je vodila težavna pot. Odkrili so ga leta 1989, a ker vsebuje najmanj 11 Jupitrovih mas in njegova orbita znaša 84 dni, so sprva ocenjevali, da gre za rjavo pritlikavko. Kasneje so zmoto popravili. To je torej prvi odkriti eksoplanet okoli Zemlji podobne zvezde. Foto: NASA/JPL-Caltech
17. Kepler-452b, najbolj Zemlji podoben (odkriti) eksoplanet do zdaj. Je 1.400 svetlobnih let stran od Zemlje. Pri hitrosti sonde New Horizons bi do njega potovali 25 milijonov let. Kepler-452b je znotraj območja Zlatolaske: od matične zvezde je oddaljen le za pet odstotkov več kot Zemlja od Sonca. Njegov premer znaša 1,6 Zemljinega. Verjetno je kamnit, a to še ni potrjeno. Ker je njegova zvezda od Sonca starejša za 1,5 milijarde let, najbrž oddaja za desetino več energije, kar pomeni, da Kepler-452b počasi "kuha" oziroma na njem povzroča močan učinek tople grede, podoben tistemu na Veneri. Foto: NASA/Ames/JPL-Caltech
18. HD 80606 b je eksoplanet z najbolj ekscentrično orbito. Okoli zvezde ne kroži po dokaj "pravilni" elipsi, temveč je ta zelo, zelo podolgovata. Na najbolj oddaljeni točki je podobna oddaljenosti Zemlje od Sonca (0,88 astronomske enote), najbolj pa se mu približa na le 0,3 AU. Tam prejema za kar 800-krat več Sončevega sevanja in se hitro segreje za skoraj 1.000 stopinj Celzija. Visoka temperatura pomeni močno sevanje planeta, zato so astronomi lahko podrobno preučili njegovo vreme, rotacijo in atmosferično segrevanje. Velik je kot Jupiter, matično zvezdo pa obkroži v 111 zemejskih dnevih. Foto: NASA/JPL-Caltech/ UCSC
19. WASP-47 je "vroči Jupiter". Nenavadno je, da je pri takšni velikosti del stisnjenega planetarnega sistema - edini takšen do zdaj zaznani primerek. Foto: NASA/JPL-Caltech
20. OGLE-2005-BLG-390 se nahaja okoli 21.500 svetlobnih let stran, v bližini središča domače galaksije, kar je zelo velika oddaljenost za takšno odkritje. Je primerek prvih mrzlih superzemelj. V času nastajanja je pričel oblikovati kamnito jedro, tako kot Jupiter, a ni utegnil rasti dovolj hitro in je zato obstal. Njegova masa znaša 3 Zemljine. Foto: NASA, ESA, G. Bacon (STScI)AP