Odkritje planeta zunaj našega Osončja zadnje čase skoraj ni več novica. Nekoč je bilo drugače. Še pred leti so bili človeštvu znani eksoplaneti redkost in izredna zanimivost. A danes, ko se s teleskopom Kepler in drugimi pomagali število zelo hitro povečuje (oz. se je pred približno mesecem kar podvojilo), je odkritje drugih planetov vesolja običajnost. Potrjenih eksoplanetov je že 1.800, še okoli 3.500 je kandidatov.

Precej večja novica je odkritje eksoplaneta, ki bi bil lahko nosilec življenja ali ki bi bil celo podoben Zemlji. Večina do zdaj odkritih eksoplanetov je od Zemlje veliko večjih. In v trenutku, ko je planet od našega domovanja večji za 1,5-krat, je verjetno brez trdnega površja, je plinski velikan in je do življenja (kot ga poznamo) neprijazen. Večina teh planetov je tudi ali tako blizu lastne zvezde, da ga ta "cvre", ali pa so tako oddaljeni, da so povsem hladni. V prvem primeru vode ni, ker je izhlapela, v drugem pa je globoko zamrznjena - v obeh primerih ni tekoče vode.
Zemlji podobni planeti izjemna redkost
S številkami: le približno 20 do zdaj odkritih planetov je v območju Zlatolaske, kjer je še mogoča voda v tekoči obliki. Skoraj vsi so od Zemlje neprimerno večji (so t. i. SuperZemlje). Najmanjši med njimi je še vedno za 40 odstotkov večji od Zemlje. Prgišče odkritih planetov je primerljive velikosti z Zemljo, a so zunaj naseljivega območja, našteva glavna avtorica raziskave Elisa Quintana.
Ob tisočih znanih primerov so torej svetovi, ki bi bili vsaj približno podobni našemu, neobstoječi. No, do zdaj.

Prvi eksoplanet v velikosti Zemlje
Novoodkriti Kepler-186f, sporoča Nasin institut Seti, je prvi eksoplanet, ki se ponaša z velikostjo le 1,1-kratnika Zemlje in je obenem v območju, v katerem je tekoča voda mogoča. "Ta planet se bo v zgodovinske knjige zapisal kot prvi svet zunaj našega domačega, kjer bi se mi, ljudje, pa mogoče tudi druge življenjske oblike, lahko udobno počutili," je zatrdil Nasin astronom Seth Shostak. Raziskava je objavljena v znanstveni publikaciji Science.

"Družbo" mu delajo štirje planeti
Je znotraj naše galaksije, od nas je oddaljen 490 svetlobnih let in se nahaja v ozvezdju Laboda. Je del planetarnega sistema, saj okoli njegove domače zvezde krožijo še štirje planeti. Čeprav je med njimi od zvezde najbolj oddaljen, je zvezdi še vedno trikrat bližje, kot je Zemlja Soncu.
Kroži okoli rdeče pritlikavke
Na srečo je ta zvezda drugačne vrste. Je rdeča pritlikavka, precej hladnejša in temnejša, zato planet ni pregret, kot je Merkur. Na njegovem površju je nekoliko temneje - nekako tako kot pri nas kakšno uro pred sončnim zahodom. Od zvezde dobi manj energije, a podobno količino le-te, kot jo dobi Zemlja od Sonca.

Najverjetneje ima trdno površje
Točnih, zanesljivih podatkov o površju in atmosferi ni. Glede na dozdajšnje raziskave Nasa sklepa, da je površje trdno, kamnito. Kakšna je njegova temperatura, je precej odvisno od tipa atmosfere, ki s toplogrednim učinkom toploto zadržuje (ali ne). A glede na velikost, planet je nekoliko večji od Zemlje, znanstvena ekipa sklepa, da pline privlači še nekoliko bolj kot Zemlja ter zadržuje plinaste ostanke vulkanske dejavnosti.
Nevarnost sevanja in zvezdnih izbruhov
Za zdaj pa zanesljivo vedo, da Kepler-186f-jeva domača zvezda oddaja precej intenzivne izbruhe. Sončni izbruhi niso "nedolžni", na Zemlji lahko naredijo precej škode tako na električnih napravah kot na življu. K sreči nas ščiti magnetno polje in vprašanje je, ali ga ima tudi Kepler-186f. Pri Nasi ocenjujejo, da ga rešuje oddaljenost od zvezde, ki je dovolj velika. Kar ostane od zvezdinega sevanja, bi lahko precej prispevalo k intenzivni genetski raznovrstnosti potencialno prisotnega življenja, je za Space.com dodal astronom David Sky.

Se vrti okoli lastne osi?
Kepler 186f se sooča s še eno potencialno nevarnostjo. Ker je zvezdi dokaj blizu, bi ga utegnilo z eno stranjo prikleniti proti njej. To bi pomenilo, da je ena stan planeta vedno vroča, druga pa povsem hladna. Tudi pri tem problemu znanstvena ekipa ocenjuje, da je oddaljenost dovoljšna in da se planet lahko vrti okoli svoje osi. Vedo pa ne, saj so planet odkrili posredno, z metodo opazovanja svetlobe njegove zvezde, in iz tega tudi sklepali o njegovih lastnostih (video, ki ponazarja metodo, je na dnu novice).

Leto planeta Kepler-186f, torej čas, v katerem obkroži zvezdo, znaša 120 naših dni. Tomas Barclay, soavtor raziskave, pojasnjuje pomembnost podatka: "Zdaj poznamo le štiri planete s trdnim površjem in letom, ki traja sto ali več dni. To so Venera, Zemlja, Mars in - Kepler-186f."

Drugi štirje tamkajšnji planeti, torej Kepler-186b, Kepler-186c, Kepler-186d, in Kepler-186e, okoli zvezde zaokrožijo v obdobju od štirih do 22 dni in so za življenje, kot si ga predstavljamo, veliko prevroči.

Več bo povedal James Webb
Znanstvena srenja si veliko obeta od vesoljskega teleskopa James Webb, ki bo splovljen predvidoma čez štiri leta. Takrat bomo o teh svetovih, sestavi njihovih atmosfer ter temperaturi vedeli več. Takrat bomo lahko s precej večjo zanesljivostjo vedeli, ali so primerni za (človeško) življenje ali ne. Naseljivosti namreč ne gre enačiti s samim nahajanjem v območju Zlatolaske.

Rdečih pritlikavk mrgoli
Zaenkrat je najdba primera predvsem mejnik v raziskovanju vesolja. Ne le zato, ker je planet precej podoben Zemlji. Še toliko bolj zato, ker zvezde rdeče pritlikavke predstavljajo večino vseh zvezd v vesolju. In če okoli ene takšne zvezde kroži naseljiv planet, potem je takšnih, podobnih in še neodkritih primerov lahko še ogromno, sporočajo iz Nase.

Visokozmogljive radijske antene Nasinega instituta Seti so usmerili na tisti košček neba, kjer je najti novoodkriti planet. Za vsak, pa še tako malo verjeten primer, da na njem obstaja inteligentno in komunikacije sposobno življenje.

Ob Saturnu se rojeva nova luna
Ta teden je zaokrožila še ena zanimiva novica. Ko govorimo o vesoljskih telesih, se njihova starost navadno meri v milijonih ali milijardah let. Prav kmalu pa utegnemo v našem Osončju dobiti nebesno telo, ki bo mlajše celo od vseh nas. Ob enem izmed Saturnovih ledenih prstanov se "rojeva" nova luna. Ti so sestavljeni iz mase ledu ter nekaj kamnin, iz katerih naj bi - po dozdajšnjih modelih - izšlo vseh 53 obstoječih Saturnovih lun, pa tudi 9 kandidatk za naravni satelit. "Nove" lune niso opazili neposredno, temveč so zaznali njen vpliv na zunanji prstan. Nastala nepravilnost na posnetku sonde Cassini (levo v galeriji) je dolga 1.200 kilometrov ter široka 6 kilometrov, v središču pa je rojevajoča se luna, poroča Nasin JPL.

Glede na izračune nepravilnost povzroča kandidat za 63. Saturnov satelit, ki je dobil vzdevek Peggy. Velik naj bi bil okoli 800 metrov v premeru.
Pripeta videoposnetka ponazarjata metodo iskanja eksoplanetov ter sistem Kepler 186.