1. CAPSTONE se je rešil sam

Nasa je skoraj izgubila novo lunarno sondo CAPSTONE.

CAPSTONE je bil na raketi Electron izstreljen poprejšnji torek (poglavje 1) in s pomočjo dodatne stopnje Photon polagoma nabiral pospešek za odhod proti Mesecu. Ta ponedeljek pa je kratko malo utihnil. Nasini inženirji so se dva dneva praskali po glavi in ga poskušali obuditi, a neuspešno. V sredo nov preobrat: sonda se je nenadoma oglasila. Iz podatkov je agencija razbrala vzrok spodrsljaja.

Programiranje je pomembno

Po ločitvi od Photona je nadzorno središče opazilo nenavadne lokacijske podatke. Domnevali so, da je vzrok radio, zato so si zaželeli ogledati radijsko telemetrijo. Pa so nevede poslali slabo napisan programski ukaz, ki je radio popolnoma ustavil. Na krovu je sicer sistem za zaznavo okvar, ki bi moral radio nemudoma ponovno zagnati. Toda zaradi dodatne napake v programski opremi se to ni zgodilo.

Na srečo je sonda ta čas samodejno vzdrževala svoja panela sončnih celic lepo osvetljena, anteno pa proti Zemlji (veliko sond je tu že odpovedalo in odšlo v zgodovino). Čez dva dneva je napako samodejno odpravila in vzpostavila stik z nadzornim središčem, ravno v pravšnjem času za nujen preusmeritveni prižig pogona. Ta je trajal 11 minut in hitrost sonde spremenil za 20 metrov na sekundo.

Utiranje gazi za Lunarni portal

Zdaj je 25-kilogramska naprava spet na pravi poti. Je del programa Artemis in bo preizkušala tehnologije ter orbitalne tehnike za prihodnjo vesoljsko postajo Lunarni portal. Ta bo namreč okoli Lune krožil po izrazito po podolgovati tirnici, ki ga bo nosila čez pola Lune (NRHO). Tako bo skoraj nenehno v stiku z Zemljo – in veliko časa tudi z astronavti na tleh. Takšne tirnice še niso uporabili.

2. Starlinki serijsko v orbito

V četrtek ob 15.11 je bila s Cape Canaverala (Florida, ZDA) izstreljena SpaceX-ova raketa Falcon 9. V nižjo Zemljino tirnico je rutinsko pritovorila 53 satelitov Starlink, namenjenih hitremu satelitskemu dostopu do medmrežja. Prva stopnja je pristala na robotski ladji. To je bil njen 13. polet.

Video: Posnetek dogodka

3. Prva eksplozija Minotaura

Ameriška raketa Minotaur II+ se je po 14 letih vrnila s spektakularnim neuspehom, poroča ameriški lokalni medij Noozhawk. Dogodek so pozneje potrdili tudi predstavniki vojske.

11 sekund po izstrelitvi z vojaške baze Vanderberg v Kaliforniji je Minotaur II+ eksplodiral, po besedah očividcev je na severu baze izbruhnil požar, ki pa so ga hitro omejili. Poškodovanih bo besedah vojske ni bilo.

To je prvi neuspeh v raketni družini Minotaur. To so pravzaprav predelane medcelinske balistične rakete Minuteman in Peacekeeper, ki so nekoč opremljene z jedrskimi konicami čakale v silosih.

Minotaur II je med letoma letoma 2000 in 2008 je osemkrat opravil svojo nalogo. Od leta 2008 naprej je vladalo zatišje, vrnitev pa je vsekakor bila glasna.

Na 8.000 kilometrov dolgo trajektorijo lahko ponese do 1,4 tone tovora.

Ameriška vojska je na tokratni izstrelitvi želela preizkusiti prenovljeno kapsulo Mk21A, ki pri balističnih izstrelitvah poskrbi za vrnitev v ozračje in preusmerjanje. Mk21a bo vseboval prenovljeno jedrsko bombo W87-1. Tovrstne bojne konice bodo uporabljali na medcelinskih balističnih raketah nove generacije LGM-35A Sentinel.

Ker gre za tajen projekt, vizualij ni.

Nekaj dni predtem je vodja ruske vesoljske korporacije Roskozmos Dimitrij Rogozin po pisanju TASS-a komentiral, da ameriški program medcelinskih balističnih raket precej zaostaja za ruskim, še posebej novimi Sarmati.

4. Ruska izstrelitev s Plesecka

V četrtek ob 11.18 po našem času je bila s kozmodroma Pleseck izstreljena raketa Sojuz-2.1b s stopnjo Fregat. V orbito je za rusko obrambno ministrstvo uspešno dostavila navigacijski satelit Glonass-K, sporoča Roskozmos.

Video: Kratek posnetek dogodka

5. Med Rusijo in zahodnimi partnerji se spet iskri

Roskozmos od začetka vojne v Ukrajini pluje po vse bolj politično-vojaških vodah. Pod vodstvom Rogozina so se opredelili v korist napada in tudi napovedali, da bodo storili vse v podporo ruski vojaški zmagi.

Niti med Rusijo in zahodnimi državami (vključno z Japonsko) se vse bolj trgajo, edina prava vez ostaja Mednarodna vesoljska postaja. Tam je sodelovanje potekalo naprej, kot da se ni nič zgodilo. Do zdaj.

Ta teden so namreč kozmonavti Oleg Artemjev, Sergej Korsakov in Denis Matvejev znotraj Mednarodne vesoljske postaje razvili zastavo samooklicane republike Lugansk. Roskozmos pa je v sporočilu za javnost zapisal: "Celotno ozemlje Ljudske republike Lugansk je osvobojeno. Sile Rusije in Luganska so prevzele popoln nadzor nad Lisičanskom, zadnjim velikim mestom LRL-ja! Roskozmos in naši kozmonavti Oleg Artemjev, Denis Matvejev in Sergej Korsakov, ki delujejo na Mednarodni vesoljski postaji, se pridružujejo čestitkam vodji LRL-ja, Leonidu Pasečniku, ob veliki zmagi!"

Nasa je doslej ob podobnih potezah ruskega vesoljskega sektorja pretežno molčala in poudarjala profesionalno naravo odnosov v vesolju. Tokrat pa se je z ogorčenjem oglasilo toliko nekdanjih astronavtov in drugih vplivnih ljudi, da je sporočila slednje: "Nasa ostro graja Rusijo zaradi uporabe Mednarodne vesoljske postaje v politične namene oziroma v podpore vojni proti Ukrajini. To je v temeljnem neskladju s primarno vlogo postaje med 15 sodelujočimi narodi: znanstvenim napredkom in razvojem tehnologije v miroljubne namene."

Vodja Ese Josef Aschbacher je navedel, da so ruske poteze nesprejemljive, in dodal, da mora MVP ostati simbol miru in sodelovanja. Podobno je sporočila Kanadska vesoljska agencija.

Rogozin se je kratko odzval prek Telegrama: "V ruskem delu bomo počeli vse, kar imamo za potrebno in nujno. Zahodnim partnerjem svetujem, da odpravijo svoje neumne sankcije."

Po poročanju ruskih medijev pa je ta teden napovedal nacionalizacijo podjetij, ki izdelujejo elektroniko za satelite. Zaradi zahodnih sankcij, ki vključujejo proti vesoljskemu sevanjeu odporna vezja, je namreč ruska vesoljska industrija nekoliko v težavah.

Sicer pa bosta še ta mesec kozmonavt in evropska astronavtka Samantha Christoforetti skupaj opravila vesoljski sprehod za aktivacijo Evropske robotske roke na ruskem modulu Nauka. Tudi pogajanja o izmenjavi vozovnic na Dragonih in Sojuzih se nadaljujejo. MVP se še drži. Koliko časa še?

Rogozin je v zadnjem letu, tudi pred vojno, večkrat nakazal, da bi Rusija lahko končala projekt Mednarodne vesoljske postaje oziroma vsaj ne podaljšala delovanja z letom 2025. Kot razlog navaja "nezakonite" mednarodne sankcije. Prah se med posameznimi izjavami niti ne poleže, a MVP gre naprej. Vprašanje pa je, kako dolgo bo ta potrpežljivost mednarodnih partnerjev pa tudi Rusije še trajala. Vsak tak dogodek je dodatna kaplja. Katera bo šla čez rob? Izjava Nase, Ese in drugih, ki so doslej načeloma molčale, kaže, da se kozarec polni.

Kaj bo z Bajkonurjem

Dodatno bi se lahko zapletlo okoli izstrelišča Bajkonur. Ta je namreč v Kazahstanu. Z njega Rusija oskrbuje Mednarodno vesoljsko postajo. Med Rusijo in Kazahstanom se je nedavno zaiskrilo, ker je predsednik Kazahstana Kasim Žobart Tokajev zavrnil priznanje samooklicanih republik Doneck in Lugansk, pa še napovedal povečane dobave energentov Evropski uniji, v nezadovoljstvo Rusije. Azijska velesila je ustavila pretok skozi kaspijski naftovod in kot razlog navedla nezadostne okoljske ukrepe. Če se bodo odnosi še zaostrovali, bi lahko trpel tudi Bajkonur, s tem MVP.

6. Slovenski satelit in krstni polet evropske rakete

Prihodnja sreda utegne biti posebej zanimiva dan za ljubitelje vesolja v Sloveniji in tudi Evropi.

Predvidoma ob 13.13 bo namreč s Kouroua v Francoski Gvajani prvič poletela nova evropska raketa Vega C, na njej pa bo tudi slovenski satelit Trisat-R.

Na krstnih poletih raket je možnost neuspeha vedno občutna.

Še opozorilo tistim, ki nameravajo izstrelitev spremljati v živo: prestavitve, še posebej zaradi vremena, so v Kourouu pogoste.

Kaj je Trisat-R? "Je institucionalna demonstracijska misija, ki jo kot primarni izvajalec izvaja fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru po pogodbi z Evropsko vesoljsko agencijo in v sodelovanju s Cernom in s slovenskim podjetjem SkyLabs. Gre za izjemno tvegano misijo v osrčje ionosfere v srednjih Zemljinih orbitah na višini 6000 kilometrov oziroma za misijo v okolje z izjemno povišanim ionizirajočim sevanjem. Zaradi zelo visoke stopnje sevanja je predvidena življenjska doba satelita približno dve leti, pri tem pa tveganje misije povečujejo tudi dodatni dejavniki, kot so uspešnost radijske komunikacije na izjemni razdalji z zelo majhnim objektom v vesolju in uspešnost prvega poleta nosilne rakete Vega-C," piše v sporočilu za javnost.

Satelit Trisat-R temelji na platformi z izjemno visoko stopnjo miniaturizacije in je v celoti zasnovan, načrtovan in izdelan v Sloveniji. Po svoji teži 4965 gramov in velikosti 30 krat 10 krat 10 centimetrov spada v razred nanosatelitov standardne velikosti treh enot.

Prvi slovenska satelita sta bila izstreljena na isti raketi Vega septembra leta 2020, Trisat in NEMO-HD. Medtem je že v razvoju naslednik, Trisat-S. V vesolje ga bodo izstrelili septembra prihodnje leto z nemško nosilno raketo Spectrum.

Razvoj Vege

Vega C bo polagoma nadomestila obstoječo Vego. Vega C naj bi za približno enako ceno izboljšala zmogljivost Vege z 1,5 tone na 2,2 tone v 700-kilometrsko polarno tirnico, piše v sporočilu za javnost. Vega C bo izstreljevala tudi bodoči evropski raketoplan Space Rider.

Zgornjo stopnjo Vege in Vege C poganja ukrajinski motor, zato so na novinarski konferenci povprašali, ali utegne to postati problem. Za zdaj očitno ne, Avio naj bi imel na zalogi kar precej ukrajinskih raketnih motorjev, ki naj bi zadostovali za dobro leto dni. A obenem iščejo alternative, za vsak primer ...

Ima pa proizvajalec Veg, italijanska družba Avio, že v načrtu celo serijo naslednjih raket v družini in se spogleduje tudi z večkratno uporabnostjo (poglavje 4).

Video: Novinarska konferenca pred izstrelitvijo

7. 13 kitajskih predlogov, kako raziskovati vesolje

Kitajska akademija znanosti bo predvidoma sredi leta izbrala nekaj novih znanstvenih vesoljskih misij v okviru programa Nova obzorja (New Horizons). Izbirala bo med 13 predlogi. Ti so objavljeni in predstavljeni v reviji CJSS, o njih poroča tudi portal SpaceNews. Sito naj bi jih predvidoma prestala polovica, a to bo odvisno dodelanosti predlogov ter proračuna. Misije bodo predvidoma izstreljene v drugi polovici desetletja oziroma med 15. petletko.

Kitajski vesoljski program napreduje stabilno in zanesljivo. Podpira ga hitra gospodarska rast, pa tudi dolgotrajna stabilnost (totalitarne) kitajske politike, v nasprotju z npr. ZDA, kjer se vesoljski programi pogosto menjajo s predsedniki, kar je za razvoj vesoljskih misij neugodno. Ima močan raketni program in je izjemno uspešna pri raziskovanju vesolja s posadko, pri znanstvenem raziskovanju vesolju pa še nekoliko zaostaja, a hitro dohiteva Zahod.

Kaj je na pladnju tokrat?

Na prvem mestu je zmogljiv vesoljski teleskop za rentgensko svetlobo eXTP. Okoli Zemlje bo krožil na 550 kilometrih. Posvečal se bo področjem vesolja, kjer vladajo skrajne razmere: visoka gostota, težnost in močna magnetna polja. Prejetim fotonom bo med drugim meril polarizacijo (ravnino, v kateri nihajo). Izdelali ga bodo predvidoma v sodelovanju z evropskimi institucijami. V vesolju sicer že imajo nekoliko manj zmogljiv HXMT. Z leta 2027 izstreljenim eXTP-jem se želi tudi Kitajska uveljaviti na področju t. i. večglasniške astronomije, kjer iste tarče obenem opazujejo na različne načine, denimo še s težnostnimi valovi in v nevtrinih, piše v članku.

(Kitajska namerava zunaj programa Nova obzorja v 30 letih izstreliti dva observatorija za težnostne valove, TianČuin in Taidži).

Tudi azijske znanstvenike zanima velika skrivnost temne snovi, ki težnostno privlači, a obenem domnevno ignorira tri druge osnovne sile, zato je ne vidimo. Obsegala naj bi kar 85 odstotkov vse snovi vesolja. Ker ne vemo, kaj v resnici je, jo je še težje odkriti. Znanstveniki tako teoretizirajo, v kaj nam zaznavnega bi delec temne snovi lahko razpadel, nato pa agencije pripravijo detektorje, praviloma kozmičnih žarkov. Kitajci imajo že od leta 2015 v vesolju teleskop DAMPE (Vukong), ki je ujel že nekaj "vznemirljivih" signalov, kot so jim rekli mediji, a temna snov ostaja izmuzljiva. Zdaj predlagajo naslednika, DAMPE-2.

Znanstveniki si že dolgo želijo radijskih teleskopov na zadnji strani Meseca, kjer je manj elektromagnetnega šuma z Zemlje. A glede na to, da na Mesecu ljudje že pet desetletij nismo pristali, kaj šele tam kaj gradili, je zadeva golob na strehi. Kitajci so si zamislili modro bližnjico. Deseterico manjših sondic, ki bodo krožile okoli Lune v natančni formaciji ter z oddaljene strani opazovale vesolje v zelo dolgih radijskih valovih pod 30 megaherci, tistih, ki jih Zemljina ionosfera dokaj učinkovito ustavlja. Prvi poskus so izvedli že leta 2018. Takrat so na oddaljeno stran Lune, na točko L2 sistema Zemlja-Mesec, poslali satelit Čuečjao, del odprave Čang'e 4, ter dva satelitka, ki naj bi testirala tehnologijo. Poskus je spodletel, ker je en satelitek odpovedal. Zdaj jih v okviru misije DLS želijo deset.

Dve železi v ognju želijo pri raziskovanju zunajosončnih planetov. Prvo je CHES, Closeby Habitable Exoplanet Survey (Raziskava bližnjih življenju primernih eksoplanetov), ki bo po načrtih pregledal 100 Soncu podobnih zvezd na razdalji do 33 svetlobnih let. Preveril bo, ali okoli njih krožijo morebitni planeti, kar je precej mogoče, saj naj bi vsaka zvezda imela vsaj enega. Opazoval bo "guganje" zvezde zaradi okoli nje krožeče mase. Planeti med kroženjem s težnostjo vlečejo zvezdo v svojo smer, tako kot Mesec vleče zemeljske oceane, in jo malce premikajo. Iz hitrosti in intenzivnosti "guganja" se da izračunati, kolikšna masa in kako hitro kroži okoli zvezde. CHES bo to od leta 2026 počel s položaja pri točki L2 sistema Sonce-Zemlja, piše portal space.com.

Prav tako pri L2 bi mu lahko družbo delal drugi predlagani lovec na eksoplanete, ET (Earth 2.0 Telescope, Teleskop Zemlja 2.0), o katerem piše space.com. Opisali bi ga lahko kot posodobljeno, zmogljivejšo različico legendarnega Keplerja. Nenehno bo opazoval nebo proti središču Galaksije. Opazovana zaplata bo s 500 kvadratnimi stopinjami štirikrat večja kot Keplerjeve. Nenehno bo opazoval dober milijon zvezd, iščoč sence, ki bi jo proti nam lahko vrgli planeti. Kitajski znanstveniki upajo, da bodo odkrili 30.000 zunajosončnih planetov, od tega pet tisoč Zemlji podobnih. Za primerjavo: z vsemi teleskopi je človeštvo doslej potrdilo obstoj pet tisoč eksoplanetov, še nekaj tisoč je kandidatov. Če bo Kitajska uresničila načrte, bo dejansko postala velesila na tem področju.

Sploh, če dodamo že načrtovani "kitajski Hubble", CSST oziroma Šuntjan. To bo 2-metrski teleskop, ki bo prosto letel v bližini Kitajske vesoljske postaje (Tjangong) in bo redno servisiran z vesoljskimi sprehodi. Po trditvah Kitajske bo od Hubbla precej zmogljivejši, kar ob treh desetletjih Hubbla ni nenavadno.

Znanost o Soncu

Kar štiri misije si želijo nameniti Soncu. Prva bo Sončev prstan (Solar Ring Mission, SOR). Sestavljena bo iz treh sond, ki bodo ločene za 120 stopinj krožile okoli Sonca na razdalji ene astronomske enote in zagotavljale nenehen pregled nad celotno zvezdo. Kitajski znanstveniki se želijo dokopati do izvora Sončevih ciklov, izbruhov in skrajnih pojavov Sončevega vremena. Za pregled nad poli Sonca bo skrbela dodatna sonda SPO z 80-stopinjskim naklonom tira. Na točko L2 sistema Sonce-Zemlja bi poslali ESEO, ki bo izkoriščal Zemljo kot koronograf za lažje opazovanje notranje korone sonca. Zadnji kandidat je Kitajski heliosferski raziskovalec medzvezdnega medija. Ta naj bi na oddaljenosti treh astronomskih enot po navedbah avtorjev zagotovil "prve meritve pristnega medzvezdnega prahu in plinov" na mestu samem.

Asteroidi, Venera, Zemlja

Bogat nabor kandidatov najdemo tudi pri planetarni znanosti. Z misijo ASR se želijo dokopati do vzorca asteroida. Tarča je 1989 ML, asteroid tipa E, ki je med Zemljo in Marsom ter eden najdostopnejših. Vzeli naj bi tri vzorce. Predlog je nenavaden, ker konkurenčen in precej bolj ambiciozen DžengHe, ki naj bi vzorčil asteroid (469219 Kamoʻoalewa) in še komet (311P/PanSTARRS) zapovrh.

VOICE bo krožil okoli Venere na 350 kilometrih višine in jo opazoval z različnimi instrumenti. Našemu domačemu planetu bo namenjen par sond CACES v soncesinhroni tirnici, proučeval bo podnebne spremembe in po navedbi avtorjev Kitajski pripomogel, da bo do leta 2060 ogljično nevtralna. Oceanom bo namenjen OSCOM.

Kot vedno bo realnost naštetih načrtov merljiva z vloženim denarjem. Predali zgodovine so prepolni papirnate dokumentacije in simbolnih upodobitev.

8. Prve barvne fotografije Webba v torek

Nasa bo prve barvne fotografije in spektre, ki jih je izdelal vesoljski teleskop James Webb, objavila v torek v videoprenosu, ki se bo predvidoma začel ob 17.30 po našem času.

Webb je na Zemljo poslal že veliko fotografij, a dozdajšnje so izid preizkušanja posameznih instrumentov in omejene. Nove bodo prvič pokazale, kaj lahko veliki vesoljski teleskop ponudi v polni zmogljivosti.

Nasa je kot dražilnik objavila seznam fotografiranih tarč. To so:

Meglica Gredelj – WASP-96 b (spekter eksoplaneta) – Južna obročasta meglica – Stefanov kvintet - SMACS 0723

Predhodno pa je objavila tudi dve fotografiji, ki nakazujeta izjemne zmogljivosti.

Prvo je posnela manj zmogljiva kamera za vodenje (Fine Guidance Sensor, FSG), sicer namenjena zgolj usmerjanju teleskopa. Njene posnetke navadno zavrže že teleskop sam. Podatkovna povezava med teleskopom in Zemljo je namreč omejena in navadno zmore pretakati podatke zgolj dveh instrumentov hkrati. Maja, med enotedenskim preizkusom stabilizacije, pa je padla priložnost za dodaten prenos podatkov tudi s FSG-ja. Tako je dospela pričujoča fotografija. Nastala je na podlagi kar 32 snemanj, ki so skupaj trajala 72 ur. Nasa pravi, da je najdlje segajoča fotografija v infrardeči svetlobi do zdaj. Kako globoko v preteklost je prodrla, ni znano, saj instrument teh informacij ne ponuja, a že spominja na slavno Hubblovo Globoko polje. Telesa s šestimi črtami in črnino v sredini so zvezde. Črne lise nastanejo zaradi zasičenja svetlobnih tipal. Druge svetle zadeve so po večini oddaljene galaksije.

Druga fotografija pa prikazuje izjemne spektrografske zmožnosti. Instrument NIRSpec je na enem samem posnetku ujel kar 200 infrardečih spektrogramov, torej, svetlobo 200 nebesnih teles je razbil na različne valovne dolžine. Opremljen je namreč s kar 250.000 zaslonkami premera človeškega lasu, ki jih posamično odpirajo in zapirajo. Znanstveniki lahko iz spektrograma tarče ugotovijo kemično sestavo.

Vesoljski teleskop James Webb je bil na raketi Ariane 5 izstreljen decembra lani. Je največji, najzmogljivejši in najdražji vesoljski teleskop doslej, v razvoju pa je bil tri desetletja. Zdaj se kroži okoli točke L2 sistema Sonce-Zemlja 1,5 milijona kilometrov stran. Vesolje opazuje v infrardeči svetlobi in izseku vidne.

Tu so informacije, kako spremljati izdajo prvih barvnih fotografij.

9. NA KRATKO:

10. Deset let od odkritja Higgsovega bozona

Sorodna novica "Ta trenutek je pomenil prestop v novo znanstveno dobo"

Pred natanko desetletjem so iz raziskovalnega središča CERN v bližini Ženeve sporočili, da so se dokopali do enega največjih prebojev v fiziki sodobnega časa. Odkriti Higgsov bozon je bil edini še manjkajoči košček standardnega modela fizike osnovnih delcev. Veliki hadronski trkalnik, gigantska naprava dolžine ljubljanske obvoznice, je po skoraj štirih letih delovanja upravičil pričakovanja in potrdil, kar so fiziki predvidevali skoraj pet desetletij. O tem prelomnem dogodku se je z britanskim fizikom pogovarjala novinarka Radia Slovenije Maja Ratej. Več v intervjuju ali v posnetku spodaj.

Video: Prispevek TV Slovenija

11. FOTO: Orbitalni polet Starshipa se bliža

Po dolgem predahu bi lahko relativno kmalu ugledali nove izstrelitve SpaceX-ovega Starshipa. Zadnja je bila pred več kot letom, maja 2021, ko Starship SN15 po 10-kilometrskem skoku in pristanku ni eksplodiral (poglavje 1). Odtlej SpaceX izdeluje in testira nove ponovitve tega izstrelitvenega sistema in se hkrati bode z ameriško letalsko agencijo za dovoljenja.

Ta teden je SpaceX na izstrelitveno ploščad v Boca Chici (Teksas, ZDA) pripeljal Starship 24, pa tudi prvo stopnjo Booster 7, v pripravah na orbitalni polet, so zapisali v družbi.

Če bo šlo vse po sreči, bi lahko torej to poletje videli dve monumentalni izstrelitvi. Prvi utegne biti Nasin SLS na misiji Artemis I, ki bo s tem upravičeno dobil naziv (trenutno) najmočnejše rakete sveta. Nato pa še izstrelitveni sistem Starship, ki bo nemudoma prevzel prvo mesto. Če ne eksplodira, seveda. Druga stopnja (Starship) je že večkrat letela, medtem ko prva stopnja (Super Heavy) še ni. V vsakem primeru bo dogajanje spektakularno.

NA VIDIKU:

Ponedeljek, 11. julij – Falcon 9 – Starlink

Torek, 12. julij – Electron – NROL-162

Sreda, 13. julij – Vega C – LARES-2, Celesta, tudi Trisat-R

Četrtek, 14. julij – Falcon 9 – Dragon