Doktorica znanosti s področja telekomunikacij, dr. Borka Džonova Jerman-Blažič že 45 let svoje znanje in delo vgrajuje v slovensko družbo. V dolgi in uspešni karieri se posveča elektronskim komunikacijam.

Predava kot redna profesorica na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Je vodja Laboratorija za odprte sisteme in mreže ter vodja podiplomskega in doktorskega študija na Mednarodni podiplomski šoli Instituta Jožefa Stefana. Je spletna pionirka, ki je internet pripeljala in urejala v nekdanji Jugoslaviji in v Sloveniji. Je tudi predsednica Slovenskega združenja Internet ISOC-SI in članica evropskih in svetovnih združenj s področja spleta in informatike, bila je tudi prva generalna sekretarka Jugoslovanskega raziskovalnega in akademskega omrežja.

Borka do konca
Dr. Džonova se spominja: "Lahko rečem, da je to prav moja zasluga. Na nekakšen gverilski način mi je takrat uspelo, da sem pripeljala internet v tedanjo Jugoslavijo in Slovenijo. To se je zgodilo leta 1991 in naslednje leto bomo slavili 25 let od prve postavljene internetne povezave v Sloveniji.“Dr. Džonova Jerman-Blažič pojasni svoje zasluge: "Prav meni je pripadla čast, da vodim mednarodni projekt Eureka@Cosine, ki se je izvajal pet let, v njem je sodelovalo 19 evropskih držav s ciljem vzpostavitve akademske mreže v Evropi. V okviru tega projekta smo vzpostavili jugoslovansko mrežo YUNAC.“ Dodaja, da je bilo takrat na področju interneta veliko miselnih in idejnih bojev ter sporov, ker je bil splet takrat le servis za akademske institucije: “In to obdobje se je končalo, ko se je ameriška vlada odločila, da gre internet v komercialne vode."

.yu in .si
O slovenski spletni domeni dr. Džonova pove: "Intenzivno so se iskale rešitve, kako bi se vsi jeziki za uporabnike v Evropi in v drugih državah naložili na računalnike. V tem času je začela delovati Mednarodna komisija za standardizacijo črk abecede jugoslovanskih narodov. Postalo nam je jasno, zakaj je to tako pomembno. Takrat niso imeli odprtega sodelovanja z Rusijo, mi v Jugoslaviji smo pa imeli poleg latinice tudi cirilico. Ta problem pa je bilo treba razrešiti zaradi standardizacije izmenjave podatkov, slik itd. v različnih jezikih. Jaz sem razrešila ta problem in vzpostavila zvezo med Slovenijo, Ljubljano in Amsterdamom po internetnem protokolu (CPIP). Tako smo začeli uporabljati storitve interneta."
www - prva storitev
Prva storitev, ki se je začela takrat intenzivno razvijati, je bila splet (www). Leta 1991 je bila vzpostavljena prva povezava in naslednja leta se je začela izdelava prvih spletnih strani v Sloveniji. “Najpomembneje je bilo prejemati elektronsko pošto s kodo Jugoslavije, ki sem jo registrirala leta 1989. To je domena .yu. Potem sem registrirala tudi kodo za Slovenijo .si. Samo 16 svetovnih držav je tedaj imelo registrirano svojo domeno. Bili smo med najnaprednejšimi državami v tistem času,“ pove o svojih dosežkih in o takratnem lobiranju, ki je bilo potrebno.

.mk kot ustavno ime Makedonije
Dr. Džonova je v tistih časih mislila tudi na svojo matično domovino: "Leta 1992 sem registrirala tudi domeno za Makedonijo z ustavnim imenom Republike Makedonije in postavili smo strežnik za to domeno tu, v okviru Laboratorija, v katerem delam. Naslednjih šest let je vsa elektronska pošta prihajala na naš strežnik. Potem smo predali to domeno Mak netu, ki je akademska mreža Makedonije.“ A tu se njena pomoč Makedoniji ni ustavila: "Istočasno sem dobila povabilo za sodelovanje in pomoč z Ministrstva znanosti Makedonije, da uredim in registriram dve črki, ki sta se v makedonščini uporabljali, vendar nista del abecede - E in I z naglasom, ki se v makedonščini uporabljata kot osebna zaimka. Tako sem ju vključila v mednarodni standard ISO, ki kodira znake in črke narodov, ter dosegla, da sta ti črki tudi del industrijskega standarda UNICODE. V tem kontekstu me je Vrhovni odbor za svetovni internet povabil, da uredimo standarde, ki se bodo v prihodnosti uporabljali za internet, ki je postal večjezičen. Do takrat se je pisalo le v angleščini."

Znanost je mednarodna
Na vprašanje, ali je kot priseljenka imela kakšne težave in kako so jo kot tujko, ki se ukvarja z znanostjo, podpirale tukajšnje inštitucije, nedvoumno odgovarja, da v znanosti veljajo objektivna merila in narodnost ne vpliva na raziskovalne procese. Dejstvo, da je diplomirala v Skopju na Tehnološko-metalurški fakulteti, magistrirala v Ljubljani na Fakulteti za elektrotehniko, doktorirala na Naravoslovno-matematični fakulteti v Zagrebu ter opravila postdoktorski študij v ZDA, najbolje govori o njenem svetovljanstvu.

Dejavna v mednarodni skupnosti takoj po diplomi
Zelo zgodaj po diplomi je začela delati v mednarodni skupnosti in tako gradila tudi svojo kariero. Že v 80. letih je delala za ISO, EUREKO in Evropsko komisijo ter bila članica svetovalnih odborov za varnost Evropske komisije. Po njenih besedah je za znanstveno kariero nujna mednarodna vpetost, ker znanost ni nacionalna: "Bila sem dolgo zunaj in imam se za mednarodno strokovnjakinjo. Še danes velja: znanost ni nacionalna, znanost je mednarodna."

Internet v prihodnosti
O njeni viziji nadaljnjega razvoja interneta odgovarja, da bodo splet in njegove tehnologije sestavni del našega življenja tako službeno kot zasebno: "Najbrž bomo imeli tudi v oblačilih vgrajene elemente, ki bodo povezani s spletom in nam bodo lahko pomagali pri rehabilitacijah, pri spremljanju življenjskih funkcij, na primer meritvah krvnega tlaka. Veliki premiki nas čakajo v povezovanju spleta s številnimi majhnimi senzorji, ki bodo upravljali različne procese v naših življenjih, kot so avtomobili, železnice, bolnišnice, hiše. Strokovnjaki si prizadevajo, da bi naredili 'pametna' mesta, ki bodo optimizirala kakovost zraka, urejenost prometa, porabo energije itn."

Brez Facebooka in Twitterja
In ker je njeno znanstveno področje zadnjih 20 let prav varnost elektronske komunikacije ter zaščita osebnih podatkov, smo jo vprašali, ali uporablja družbena omrežja. Ker veliko ve o tem, kaj vse se dogaja na družabnih omrežjih, nima ne Facebooka ne Twitterja. Svoji previdnosti navkljub pa vseeno meni, da splet ponuja možnost zaščite. "Odločitev, kaj vse si bomo ogledali na spletu, pa je stvar posameznika," sklene.